PIŠE: Rino Velikonja

Zato dajem pobudo, da se postavi na smučišču Črni vrh nad Cerknim spomenik Rudiju Finžgarju in vsem tekmovalcem leta 1945.

Leto 1945, na pragu svobode! To svobodo so borci 9. korpusa in prebivalci že čutili. Partizanski tisk je poročal o prodoru Rdeče armade in zaveznikov proti osrčju Nemčije. Vendar je bilo do svobode še daleč. Na začetku leta 1945 so se vrstile sovražne ofenzive. Frühlingsanfang« (začetek pomladi) se je začela 19. marca na Gorenjskem. Ofenziva ni dosegla pričakovanih rezultatov nemške komande, zato so nadaljevali ofenzivo »Winterende« (konec zime), ki je potekala konec marca in na začetku aprila, predvsem na Trnovski planoti.
Enote 9. korpusa so sicer imele dokaj mirna prva dva meseca leta 1945. Zatišje pred viharjem! V tem miru pa so bili dejavni kulturniki, športniki in tudi politkomisarji. Rodila se je ideja: v Cerknem, v takratni prestolnici Primorske, bomo organizirali smučarsko tekmovanje!
To idejo je sprožil Rudi Finžgar ob sodelovanju Toneta Ažmana, oba sta bila doma iz Krope, Janka Štefeta in drugih. Vsi so bili predvojni in povojni smučarski reprezentanti ali vsaj navdušeni smučarji. Rudi Finžgar, športnik, slovenski rekorder v smučarskih skokih, Tone Ažman, Janko Štefe iz Tržiča (večkratni državni reprezentant) in številni drugi so se odločili, da sredi okupirane Evrope organizirajo Zimsko partizansko olimpijado.

Izjave povzete iz knjige: Partizanske smučine Cerkno 45, izdaji 1985 in 1995:
Rudi Finžgar: »Vse delo v zvezi s pripravami smo opravili zelo hitro, tako rekoč od četrtka do sobote.«
Tone Ažman: »Proga za patruljni tek se je začela v samem središču Cerknega.«
Peter Podgornik: »Za tekmo sem izvedel od nekega kurirja. Po dvodnevnem pohodu mimo bitk na Trnovem sem prišel že po končani ‘dirki’. Skakati popoldne si nisem upal …
Več o tem dohodku v brošuri: Partizanske smučine Cerkno 45.

Naštejmo optimiste sredi okupirane Evrope: Anton Ažman, Rudi Černe, Vinko Dobravc, Stane Dovžan, Rudi Finžgar, Roman Gaber, Franc Gale, Ivan Gradišek, Zvone Hutar, Karel Jereb, Filip Krč, Drago Lampret, Jakob Lichteneker, …? Lukanc, Janko Naglič, Vinko Pernuš, Miha Reš, Janez Skumavc, Ivan Sušnik, Viktor Svetina, Karel Šabek, Tine Šranc, Ivan Šubic, Branko Šuligoj, Martin Urh, Tone …?, Matija Miško in Peter Podgornik, ki je zamudil start veleslaloma in še nekateri. (iz knjige Partizanske smučine Cerkno 45)
Le nekaj deset kilometrov od Cerknega so bile sovražne enote. Nekaj podatkov o sovražnikovih enotah: 2.200 v Škofji Loki (38 kilometrov od Cerknega), 4000 Nemcev in domobrancev v Ljubljani (približno 56 kilometrov od Cerknega), 350 v Gorenji vasi (30 kilometrov oddaljena), 580 sovražnih vojakov v Idriji, le 20 kilometrov stran, 490 vojakov v Tolminu (30 kilometrov).

Ko so v Cerknem organizirali partizansko »zimsko olimpijado«, je med 18. in 21. januarjem potekala bitka za Trnovo. Enote 9. korpusa so uničile sedež fašistične enote X MAS (Decima MAS). (Več lahko bralec prebere v knjigi Bitka za partizansko Trnovo 19. –21. januar 1945, OZB Nova Gorica 2015.)
Nekateri udeleženci tekmovanja so pripovedovali, da se je topovsko streljanje slišalo vse do Cerkna.

Leta 1975 so še živeči takratni tekmovalci in nekateri drugi organizirali prve Partizanske smučine Cerkno 45. Smučarske igre moderne dobe. Do zdaj jih je bilo že devetintrideset. V prvih letih je bila udeležba borcev NOB velika, 70 in več se jih je zbralo na posameznih tekmah. Z leti je ta množičnost upadala zaradi naravnih človekovih procesov. Grozila je celo nevarnost prenehanja tekmovanja. Pravočasno se je odzval nov Organizacijski odbor Partizanske smučine Cerkno 45 pod vodstvom predsednika Mihe Butare. Na tekmovanje je povabil tudi druge veteranske organizacije in pripadnike Slovenske vojske. Število udeležencev se je povečalo na skoraj petsto. Ne samo povečanje števila tekmovalcev, še večja vrednota tega je, da se tradicija prvih partizanskih smučarskih tekmovanj prenaša na mlajše rodove. Številne ekipe veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega društva Sever, člani društev slovenskih častnikov, vojaški gorniki in seveda pripadniki Slovenske vojske dajejo tej prireditvi poseben čar.

Kaj pa predstavniki Združenj borcev za vrednote NOB? Skrb vzbujajočo sliko kaže naslednji statistični pregled števila udeležencev, članov ZB NOB:

  • leto 2010: 37 smučarjev, članov ZB; od tega 15 iz ZB Ilirska Bistrica in 15 iz OZB Nova Gorica;
  • leto 2011: 45 smučarjev, članov ZB; od tega 8 iz ZB Ajdovščina-Vipava, 12 iz ZB Ilirska Bistrica, 14 iz OZB Nova Gorica;
  • leto 2012: 50 smučarjev, članov ZB; od tega 8 iz ZB Ajdovščina-Vipava,16 iz ZB Ilirska Bistrica, 16 iz OZB Nova Gorica;
  • leto 2013: 40 tekmovalcev, članov ZB; od tega 10 iz ZB Ilirska Bistrica, 20 iz OZB Nova Gorica;
  • leto 2014: 16 tekmovalcev, članov ZB; od tega 14 iz OZB Nova Gorica;
  • leto 2015: 21 tekmovalcev iz OZB Nova Gorica;
  • leto 2016: 16 tekmovalcev; od tega 13 iz OZB Nova Gorica.
  • Število smučarskih tekačev je še bolj žalostno. Leta 2011 jih je bilo še osem, leta 2016 pa samo eden.

Na podelitvi priznanj je predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica Vladimir Krpan, še edini borec, ki je tekmoval tudi letos in do zdaj več kot tridesetkrat, dejal: »Člani našega združenja se udeležujemo tega tekmovanja v spomin na vse udeležence tekmovanja leta 1945, zlasti pa v spomin na Petra Podgornika, edinega Primorca, udeleženca ‘dirke’. Na žalost je po dvodnevni hoji skozi Trnovski gozd zaradi sovražnikovih akcij start za veleslalom sicer zamudil, vendar se šteje kot udeleženec, saj je popoldne pomagal pri izvedbi smučarskih skokov. Peter Podgornik nima spomenika ne kot borec in ne kot smučarski navdušenec. Njegov spomenik smo mi in to tradicionalno tekmovanje.«

Te besede tovariša Krpana so mi dale misliti. Tudi Rudi Finžgar nima spomenika ne kot partizan, ne kot ustanovitelj Smučarske delavnice in pozneje Elana v Begunjah in tudi ne kot smučarski skakalec. Drugi tekmovalci, nekateri so tekmovali v več disciplinah, prav tako nimajo spomenika. Edini njihov dosedanji spomenik je prireditev Partizanske smučine Cerkno 45.

Prihodnje leto, leta 2017, bomo organizirali jubilejne, 40. Partizanske smučine. Zato dajem pobudo, da se postavi na smučišču Črni vrh nad Cerknim spomenik Rudiju Finžgarju in vsem tekmovalcem leta 1945. Moči bi morali združiti združenja borcev iz krajev, od koder so bili ti tekmovalci, Organizacijski odbor smučin in seveda ZZB za vrednote NOB Slovenije.

Kdo bo prevzel pobudo?

Naslovna slika: Najstarejši udeleženci letošnjih partizanskih smučin (od leve proti desni): Vladimir Krpan, Rino Velikonja, Boris Kosovel in Rajko Slokar, ki so skupaj šteli 326 let. (Foto: Jani Alič)