Jože Oberstar, predsednik ZZB Kočevje na spominski slovesnosti v Moravicah, Hrvaška, 9. oktobra 2017
Vsako leto se srečujemo na tem, za vse nas spoštljivem prostoru, kjer so shranjeni k večnemu počitku borci – partizani, ki so v boju za svobodo slovenske in hrvaške domovine darovali največ, kar so lahko- svoja mlada življenja. Od takratnih dogodkov mineva že 70-let. V odsotnosti večjih hrvaških partizanskih enot, ki so se takrat bojevali v drugih predelih Hrvaške, je prišla v pomoč XIII. divizija in v tej sestavi je bila IX. Kočevska brigada. Brigada je imela 20. novembra 1943 zbor v Polomu. Od tu je krenila na pot proti Hrvaški v težkih vremenskih razmerah- dež, sneg, megla. Po dveh dneh marša je brigada prečkala Čebranko pri Zamostecu in še istega dne prišla v Gerovo. V tem času so Nemci s svojo motorizacijo prodirali iz Sušaka. Brigada se je tako skozi borbe prebijala preko Mrkoplja, Ravne gore in preko Senjskega v napad na Vrbovsko. Vrbovsko je bil močna utrdba z močno postojanko. Tu v tej borbi je padlo največ borcev IX. kočevske brigade. Po trimesečnih borbah se je 16. februarja 1944 brigada preko Moravic in Broda na Kolpi vrnila v Slovenijo. Upor temu nacifašističnemu zlu, z njegovo silno vojaško in materialno premočjo, je bil zato izredno pogumno in častno dejanje. V naši zgodovini obstajajo mejniki, na katere smo lahko upravičeno ponosni in jih moramo spoštovati. Mislim, da ob takih prilikah povemo vsem, zlasti pa mlajšim rodovom, da so bili to uspešni boji proti okupatorju in da so premnogi borci za zmago nad okupatorjem žrtvovali tudi svoja življenja. Ponosni smo na ta skupni boj, na te vrednote, kajti med nami se je ustvaril bratski odnos in trdno prijateljstvo, ki ga na današnji in prihodnji čas, ne more nihče omajati.
Danes med našima deželama teče državna meja, ki pa nas ne sme razdvajati. Praktično nas tudi ne more, kajti skupen boj slovenskih in hrvaških partizanov nas povezuje v neminljiv tovariški odnos. To potrjuje tudi letošnja spominska svečanost Pirčah na Kostelu in govor tov. Milana Kučana, prvega predsednika RS. Citiram : še je pri ljudeh v teh krajih ob Kolpi živ spomin na čas, ki si ga z današnjo slovesnostjo vračamo v zavest. Bil je to čas, ki je v skupno usodo povezal ljudi z obeh bregov reke, še tesneje kot so bili povezani stoletja nazaj. Velika preizkušnja, ki jo je evropski civilizaciji in kulturi vsilil fašizem, ni z vojno prizanesla niti tem krajem. Tudi tukaj so bili ljudje pred dilemo; sprejeti usodo, ki jo je vsiljeval okupator, ali se ji upreti, vedoč, da svoboda nikdar ni podarjena. Potrebno si jo je priboriti, dokazati, da si je vreden ne glede na njeno ceno in jo znati varovati. Konec citata.
Kakorkoli, zgodovina se je zgodila taka kot se je. Za nazaj jo lahko narobe povzameš, a je spremeniti ne moreš. Zato bomo dogodke NOB še naprej častili s spoštovanjem in s ponosom. V NOB smo namreč ustvarili pogoje za državo Slovenijo in državo Hrvaško v sedanje moderne države , v katerih je sicer obilo težav in problemov, nastalih zaradi svetovne krize ali zaradi pohlepa in drugih zmot. Niti približno pa ni vse črno, kot nam hočejo dopovedati številni politiki in mediji.
Spoštovani – poklonimo se tem borcem – partizanom, ki tu v miru počivajo z enominutnim molkom.
Naj jim bo večen spomin in slava !
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem domačinom za skrb in vzdrževanje tega spomenika, ki bo za vedno spominjal na čas skupnega boja, za svobodo naših narodov.
