Govor dr. Matjaža Kmecla, akademika, publicista in podpredsednika ZZB NOB Slovenije, 9. septembra 2018

»Naj najprej rečem, kar bi rekel na koncu: Slava in naša globoka hvaležnost velikemu partizanskemu borcu Jožetu Gregorčiču Gorenjcu! Slava tudi njegovemu tovarišu v boju, idealih in usodi Stanetu Žagarju in vsem drugim partizanskim domoljubom! Če bi ne bilo takih ljudi pri nas, bi nas že zdavnaj odnesel plaz zgodovine, kot je zapisal v verzih Kajuh. Dolžni smo jim tudi svojo današnjo samostojnost, naj se hvali in se krasi z njo kdorkoli in kakorkoli hoče! To vemo, o tem je trdno prepričanih vseh 40.000 naših članov, ob njih pa prav tako velikanska večina slovenskega naroda. Kajti ta narod se je ob okupaciji 1941 spontano in vsepovsod uprl za svojo svobodo; vodili so ga ljudje, kakršen je bil prav Jože Gregorčič Gorenjc. Mi zdaj s ponosom slavimo njihovega upornega duha.
Toliko bolj nenavadno je, da nas zato zdaj kak spreobrnjenec razglasi za »zvezo norcev«, in kdo drug, da ustanavljamo in podpiramo nekakšen ku-klux-klan, oborožen s sekirami, koli in kalašnikovi, s črnimi žakeljčki čez glavo. Ne bom rekel, da se mi ne zdi butasto; se mi zdi. Da pa so s tem borci za demokracijo in slovensko enotnost, pa najbrž ne verjame živ krst; niti sami ne – samo njihovi politpropagandisti; pa še ti samo preden se zbudijo. – Ampak že stari Latinci so vedeli, da ostaneš sam umazan, če se z umazancem pretepaš. Da so umazani, pa jasno priča preprosto dejstvo, da ostaja skoraj vsa njihova črkarska histerija brezimna, nepodpisana; bolj ko je nesramna, bolj anonimna je. Komandant štajerske ‘varde’ je redek ali skoraj izjemen med njimi, da pokaže svoj obraz – pač zaradi samoreklame – vsi drugi se skrivajo pod podalpskimi nikabi. Pisci pamfletov tudi. Ker so pač strahopetci in spreobrnjenci. V naših krajih je že dolgo znano, da so bili vindišarji hujši od folksdojčerjev – naj vpraša Korošce, kdor ne verjamete. Ali po bolj znanih besedah nekdanjega črnogorskega vladike Njegoša: Poturica je gori od Turčina. – Torej se vsem količkaj dostojnim ljudem zdi pod častjo, da bi se pretepali z njimi.

Je pa res, da vse to ne pelje v nič dobrega. To je sovraštvo, je neodgovornost, je, preprosto, nečloveško; nekaj, iz česar nastajajo vojne. Vojne pomenijo mrtve, maščevanja, trpljenje, lakoto in na koncu nesvobodo – in to kljub temu, da se vsi povrsti pridušajo, kako so jo pravično začeli. Ne maramo vojn, in tudi vojsk ne, ne takšnih ne drugačnih. Slovenci nismo in nikoli ne bomo mogli biti velik dejavnik v mednarodni politiki, lahko pa se branimo, če nas kdo napade – naši predniki so to dokazali med drugo svetovno vojno. Od tod nekdanja – priznajmo, da modra – presoja o TO, kot našem varnostnem sistemu; kar je naša prednost, je zavest, da branimo sebe, svoj dom, svoj svet, ki ga ljubimo in tudi podrobno poznamo; uporne in pokončne samozavesti ne more nadomestiti noben roj patrij. Tako kot tudi med NOB ni moglo nobeno orožje do živega volji po svobodi in samostojnosti.
Teh stvari se spominjamo ob obletnici junaške smrti Jožeta Gregorčiča Gorenjca in vseh drugih tisočev več kot pogumnih partizanskih domoljubov, vseh padlih, vseh ustrahovalno postreljenih. Seveda se med vsako vojno med množico pravičnih ljudi najdejo tudi izvržki, tudi med partizanskimi borci so se. Vsem, ki nas blatijo z njimi, sporočamo, da ti niso naši in nikoli niso bili; kot tudi vsi tisti ne, ki ob vsaki zmagi priplavajo na vrh in poskrbijo, da je sleherna oblast, naj bo takšna ali drugačna, hitro umazana; tudi ljudska ni ušla tej usodi. – V naših vrstah, ki so se z odstopom z oblasti očistile in, kot bi rekel Cankar, pomladile, hvalabogu ni več prostora zanje.
Mi, skupnost dedičev narodno osvobodilnega partizanstva, predvsem verujemo v slovensko prihodnost. Prav zato skrbno varujemo izročila in vrednote NOB: takrat za računarje, karieriste in spremenljivce ni bilo prostora; za tisto, kar si verjel, si tvegal največ, kar človek premore – in to je življenje. Tudi danes mora biti tako. Iz poguma in poštenja se je prav zato rodilo eno največjih dejanj Slovencev v zgodovini. Naj danes govori in se izgovarja zaradi tedanjih zablod kdorkoli kakorkoli hoče! Naši partizanski predniki so bili generacija na čistini; več kot častno so prestali krvavo, s smrtjo zaznamovano preizkušnjo! Ponosni smo nanje in bodimo prepričani, da bodo še dolgo navdihovali rodove novih, mladih Slovencev!«