FRANC SEVER – FRANTA (1923 – 2021)
Spoštovani žalni zbor,
v 99. letu je umrl Franc Sever – Franta, slovenski partizan, letalec, pisatelj in gospodarstvenik.
Rojen je bil 21. marca 1923 v Šent Juriju pri Grosuplju.
Še zelo mlad se je Franc pozimi leta 1941 pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju ter vstopil v Grosupeljsko četo. Bojeval se je v II. štajerskem bataljonu in II. štajerski grupi odredov, sodeloval je v bojih te grupe pri Turjaku, na Pugledu, Jančah, na Notranjskem, v Dolomitih, na Gorenjskem, Štajerskem, na Koroškem in še mnogih drugih krajih po naši domovini.
Leta 1943 se je Franc pridružil Šlandrovi brigadi. Do januarja 1944 je bil komisar Cankarjeve brigade, nato je na Koroškem ustanovil Vzhodno Koroški odred in postal njegov komisar. Jeseni 1944 je bil postavljen za komisarja Šercerjeve brigade in februarja 1945 za komandanta Zidanškove brigade ter ob koncu januarja za poveljnika operativnega štaba Šlandrove in Zidanškove brigade. Osvoboditev je doživel na Koroškem kot major Jugoslovanske armade.
Po osvoboditvi je Franc končal višjo vojaško šolo v Sovjetski zvezi, po vrnitvi v domovino pa še vojaško letalsko akademijo. Na podlagi tega je služboval kot načelnik lovske divizije na letališču Batajnica in postal tudi komandant tega letalskega oporišča. Kasneje je bil premeščen v Zagreb za komandanta letalskega oporišča Pleso. Pred izstopom iz Jugoslovanske ljudske armade je bil pomočnik komandanta letalskega korpusa v Zagrebu.
Franc se je še kot polkovnik letalstva vpisal na ekonomsko fakulteto v Zagrebu in jo tudi dokončal. Trinajst let je bil generalni direktor Aerodroma Ljubljana – Pula in potem do upokojitve direktor podjetja Inex Adria Airways. Tragična letalska nesreča na Korziki ga je tako prizadela, da je nepreklicno odstopil. V nekem intervjuju je nekoč dejal, da niti med NOB v enem trenutku ni videl toliko žrtev. Kot srčen človek, z izkušnjo druge svetovne vojne, je čutil veliko bolečino ob tragičnem dogodku na Korziki. Čutil se je objektivno odgovornega.
Franc je svoje bogate življenjske izkušnje in doživetja strnil v več knjigah: Brnik, letališče ali lovišče; Trenutki odločitev ter Past na Menini planini. Prav po slednji je bil leta 2019 posnet zadnji partizanski film, ki prikazuje resnično zgodbo Frante in 500 njegovih borcev, katerim se je uspelo prebiti iz obroča nemške SS divizije na Menini planini, marca 1945. Franc je za film delil svoje osebne izkušnje in spomine, ki predstavljajo izhodišče tega celovečernega filma, nagrajenega na Slovenskem filmskem festivalu. Naj ob tem dodam, da je je film « Na Menini planini« dokument časa, ki je dosegel veliko število ljudi in na najbolj avtentičen način posredoval vrednote narodno osvobodilnega boja, ki jih je Franc poosebljal.
Bil je prejemnik mnogih najvišjih državnih priznanj, med njimi partizanske spomenice 1941. Leta 2019, prav na dan zmage 9. maja je postal častni meščan Ljubljane.
Za nepopustljivo zvestobo vrednotam NOB je Franc leta 2017 prejel Listino kot najvišje priznanje ZZB NOB Slovenije. Zanje se je bojeval že od začetkov druge svetovne vojne vse do legendarne bitke na Menini planini, kjer je z veščim in drznim manevriranjem kot komandant svoje partizane pripeljal iz smrtonosnega obroča okupatorske in kolaborantske soldateske. V javnosti je bil znan kot živa priča tistih dni, saj je z ostrim in pravičnim razumom brez predaha zavračal vsa podtikanja in izkrivljanja na račun nekdanjega partizanskega boja in idealizma, na katerem je ta boj temeljil.
Franc je bil izjemno priljubljen tovariš med članstvom zveze borcev, našimi simpatizerji in tudi zelo zanimiv za javnost. Vrednote NOB so ga odlikovale skozi vso življenje. Tako je za vsakogar našel lepo, spodbudno besedo. Mnogi smo do kovid situacije, praktično na tedenski ravni z njim klepetali na jutranji kavici v »Štabu«, kot so Franc in tovariši poimenovali lokal v bližini njegovega doma. Tam je Franc z zbranimi delil svoje spomine in pripovedoval o izkušnjah življenja. Njegove besede so bile odraz modrosti in so predstavljale pomemben nasvet t.i. borčevske generacije mladim rodovom.
Franc je o vrednotah zapisal sledeče: »Morala in etika se odražata v poštenosti, pravičnosti, v pomembnih vrlinah v družini, narodu ali državi, ob upoštevanju etike vsakega posameznika in vseh skupaj. Pomenita torej stanje pripadnosti in zanosa ob skupnem bivanju in se odražata v sožitju, visoki duhovni pripravljenosti in enotnosti za pozitivne spremembe, s katerimi se lotevamo reševanja sedanjih in prihodnjih nalog, v medsebojnem zaupanju in usmerjeni k skupnem cilju./…/
Mir in svoboda za vse ljudi. Ta vrednota je zame največja in najpomembnejša. Kdor je bil oropan svobode, ve, kaj pomeni, ko jo izgubiš, ko ti jo surovo, nasilno ukradejo, zasejejo strah /…/ Svoboda ni nikoli za vedno pridobljena, zanjo je treba skrbeti, jo negovati, se zanjo bojevati.«
Tovarišice in tovariši, danes se poslavljamo od legende, ki je v svojem času odločitev stopal po pravi pa čeprav težki poti, poti, na kateri so se ustvarjale zgodovinske vrednote in vse tisto kar je Slovenski narod v boju proti okupatorju žrtvoval, da je postal gospodar na svojem in končno zaživel v svoji samostojni in neodvisni državi. Za ohranitev samostojnosti in svobode, ki ni samoumevna naj nam bo za zgled Franc, njegovo življenje in delo, ki smo ga zapisali v anale zgodovine upora in zmage nad največjim zlom druge svetovne vojne, fašizma in nacizma.
Dragi Franc, naj ti bo lahka Slovenska zemlja za katero si se boril in jo sooblikoval s svojim zgledom in močjo značaja.
V imenu Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in svojem imenu izrekam družini in vsem, ki ste ga poznali in spoštovali iskreno sožalje.
Marijan Križman
Ljubljana, 10. junij 2021
