IZJAVA ZA JAVNOST


Plebiscit leta 1920 ni vreden proslavljanja

Ob 100-letnici koroškega plebiscita, ki ga mnogi »nemškonacionalci« na Koroškem in v Avstriji še vedno pojmujejo kot zmago nemštva nad slovenstvom, so napovedane tudi dvomljive in politično nesprejemljive prireditve. Zato Zveza koroških partizanov in Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije v skupni izjavi ugotavljata, da v pričo načrtovane postavitve spominskega obeležja enemu izmed vodilnih »nemškonacionalcev« in nacistov na Koroškem Hansu Steinacherju, ne omenjeni organizaciji, ne koroški politiki iz Slovenije ali avstrijske Koroške, nimajo kaj iskati v vrstah sodelujočih.
Načelno obe organizaciji tudi poudarjata, da plebiscit leta 1920, v primerjavi s 75. obletnico osvoboditve oz. zmage nad nacifašizmom, ni dogodek, ki bi bil vreden proslavljanja. To svojo držo bosta osrednji organizaciji antifašističnih borcev in njihovih prijateljev podkrepili v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem iz Slovenije, tudi z lastno publikacijo, ki bo izšla pravočasno pred tem datumom. Cilj je prikazati rdečo nit nemškega nacionalizma v koroški zgodovini vse do danes, hkrati pa tudi prezir in kršenje narodnostnih pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem, pa čeprav so te prominentno zapisane v ustavi in primernih določilih.

Aktualni primer: Kdo je bil Hans Steinacher?

Priprave na leto 2020 in spominjanje 100. obletnice plebiscita so na Koroškem sprožile nekaj spominskih, ki so milo rečeno nedostojne in seveda nesprejemljive. Na primer predlog koroškega Heimatdiensta za postavitev spomenika Hansu Steinacherja, »nemškonacionalcu«, organizatorju brambovskih čet po prvi svetovni vojni, predvsem pa nacistu, antisemitu, gorečemu nasprotniku koroških Slovencev, SA-jevcu, aktivistu potujčevalnega nemškonacionalnega šolskega društva „Schulverein Südmark“, vodji nacistične organizacije za podporo Nemcem v drugih deželah VDA (Volksbund für das Deutschtum im Ausland) in Heimatdienstovcu.
Po drugi svetovni vojni je bil Steinacher eden izmed pobudnikov tako imenovanih šolskih štrajkov za ukinitev obveznega dvojezičnega šolstva na Koroškem. Vprašljiva je tudi njegova vloga kot avstrijski generalni konzul v Milanu v času južnotirolske krize in bombnih atentatov.
O trditvi, da je Steinacher sicer na začetku zagovarjal nacizem, pozneje pa da je z njim prišel navzkriž, menda tudi zaradi pregona koroških Slovencev aprila 1942, velja ugotovitev, da je Steinacher svojo nemškonacialno, antisemitsko in nacistično prepričanje potrdil v svoji knjigi „Sieg in deutscher Nacht“, v kateri opisuje koroške predplebiscitne boje. V knjigi, ki je izšla leta 1943 kot poklon führerju Adolfu Hitlerju za anšlus Avstrije k nacistični Nemčiji, Steinacher piše, da “ker za Avstrijo nismo hoteli vzklikati, za Nemčijo pa nismo smeli, je Koroška postala bojni klic brambovcev”.
Knjiga kar mrgoli od antisemitskih izpadov. V redigirani izdaji knjige leta 1970 z naslovom „In Kärntens Freiheitskampf“, je Steinacher najhujše nacistične in antisemitske pasaže opustil ali pa jih semantično omilil.
Gonja proti obveznemu dvojezičnemu šolstvu v obliki šolskih štrajkov in njegova ukinitev leta 1957 je bila Steinacherjevo delo. Ukinitev je pomenila ogromno škodo za miren razvoj dežele Koroške, za sožitje v deželi, predvsem pa za razvoj koroških Slovencev.

Ljubljana, Celovec, 19.2.2020

Andrej Mohar, tajnik
Zveze koroških partizanov

Marijan Križman, predsednik
Zveze združenj borcev za
vrednote NOB Slovenije<