Nagovor Marijana Križmana, predsednika Uprave Franca Rozmana – Staneta, na slavnostni akademiji ob Kajuhovem letu
Ljubljana, 21. februar 2023

Konec leta 1938 je Karel Destovnik pod psevdonimom Drago Jeran za objavo v reviji slovenskih naprednih dijakov Slovenska mladina napisal pesem posvečeno svojemu velikemu literarnemu vzorniku z naslovom IVANU CANKARJU OB. 20. LETNICI NJEGOVE SMRTI. Toda državni cenzorji objave niso dovolili.
Neka druga država je leto 2023 razglasila za Kajuhovo leto.
In današnji večer v največjem slovenskem hramu kulture, poimenovanem po velikanu slovenske literature Cankarju, je posvečen samo njemu, nadarjenemu gimnazijcu – Karlu Destovniku Kajuhu. Čast, ki je mladenič iz Šoštanja pred petinosemdesetimi ne bi upal niti sanjati.
Kajuh je svoje življenje izgubil na pustni torek daljnega leta 1944 – toda umrl ni. Živi skozi svojo poezijo, ki se je v slovenskem narodu trdno zasidrala že v prvih mesecih okupacije. Živi zato, ker je bil glasnik revnih, brezpravnih, pesnik upora in pesnik upanja. Njegova prva in edina, še skromna, pesniška zbirka v času življenja je izšla tri mesece pred njegovo smrtjo in bila potem do konca vojne v takšni ali drugačni obliki ponatisnjena še dvajsetkrat. To priča o njegovi izjemni priljubljenosti med civilnim prebivalstvom in partizani.
Kajuhova poezija je nadčasna, včasih prav srhljivo preroška – še danes mnogi njegovi verzi zvenijo, kot da jih je ravnokar zapisal. Seveda, Kajuhova poezija je nadčasna, a to nikakor ne pomeni, da je kot pesnik, človek, Slovenec … nekaj neotipljivega, nekaj izven vsega. Ne. Kajuh in njegova poezija sta odsev in upor času v katerem je živel, odsev gnilega, brezsramnega kapitalizma, osvajalskih teženj svetovnih velesil in pohoda zločinskega fašizma. Pisal je socialno in uporniško poezijo, bil je predan komunističnim idealom, bil je ilegalec – upornik v okupirani Ljubljani. Umrl je kot partizan in po vojni postal eden stosedemdesetih bork in borcev junaške čete slovenskih narodnih herojev 2. svetovne vojne.

To so dejstva, ki jih ne moremo in ne smemo zatajiti ali skrivati, čeprav iskrena skrb za našo državo zahteva predvsem pogled v prihodnost.
Pa vendar, ne pozabimo, da je bila slovenska partizanska vojska v najbolj krvavi moriji doslej del svetovne protifašistične zveze. In skupaj z zaveznicami zmagovalka nad fašizmom. Tudi to je dejstvo. In prav narodnoosvobodilna vojna je eden najbolj svetlih in svetih mejnikov v zgodovini slovenskega naroda na poti do današnje države.
Pod simbolom rdeče zvezde za katero je Kajuh svoji ljubljeni Silvi v pismu poslanem v zapor zapisal, da je » simbol vsega našega časa, življenja, hrepenenja, borbe in naše križeve poti.« je umrlo desettisoče zavednih slovenskih hčera in sinov, Kajuh je bil le eden izmed njih – enak med enakimi. Za mnogimi je ostal le nem zapis na spomeniku, Kajuh pa je zapustil verze, ki ga za vse večne čase uvrščajo med klasike – velikane slovenske literature.
V imenu Ustanove Franca Rozmana – Staneta izrekam spoštovanje vladi Republike Slovenije, da je z razglasitvijo Kajuhovega leta 2023 potrdila pomen slovenskega in evropskega pesnika upora Karla Destovnika Kajuha.