KOLUMNA
Dediščina nacistov in fašistov
Dr. Martin Premk
Pogosto slišimo, da smo tisti, ki cenimo partizanski boj, ki je premagal nacizem in fašizem, in spoštujemo našo zgodovino, »ponosni dediči komunističnih zločincev«. Kaj potem reči za nasprotno stran, saj tretje strani med drugo svetovno vojno ni bilo? Da so »ponosni dediči krvavokolaborantskega klerofašizma« ali pa kar ponosni dediči nacizma in fašizma? Okupacija, italijanska že pred vojno in nemška med vojno, sta k nam prinesli dediščino fašizma in nacizma, ki ostaja globoko vdelana v slovensko družbo predvsem z nerešeno zgodovinsko bolečino in političnimi spori, ki temeljijo na zlorabi zgodovine. Že tri desetletja »ponosni dediči krvavokolaborantskega klerofašizma« brez sramu lažejo o naši zgodovini, primerov se je nanizalo že nešteto. Tako Janez Janša kot Lojze Peterle sta lagala, da so partizani pobili več ljudi kot okupator in da je bilo več mrtvih po vojni kot med vojno. Številke Inštituta za novejšo zgodovino so seveda popolnoma nasprotne. Lagala sta Franc Breznik, ki je po družbenih omrežjih pozival k rušenju partizanskih spomenikov, in Branko Grims, ko sta kazala lažne slike domnevnega »komunističnega nasilja«. Tudi koprivasta Alenka Jeraj in neotesani Aleš Hojs sta lagala o znački s kljukastim križem, češ da je partizanska. Že desetletja SDS načrtno širi laži o naši zgodovini in hujska ljudi k sovraštvu in uničevanju, kar je zdaj pripeljalo do javnega uničevanja spomenikov. Iz primitivnih vandalov in storilcev kaznivih dejanj se delajo nekakšni pomembneži ali celo junaki. Uničevanje spomenikov, umetniških del, sežiganje knjig, poveličevanje nasilja in nasilnežev in potvarjanje zgodovine so tudi sicer značilnost nacizma in fašizma. Pri uničevanju velenjskega kipa lahko sklepamo, da gre za načrtovano in vodeno dejanje, ki, kot kaže, ne bo zadnje. Po nasilnih načelih nacizma in fašizma naj bi se začel dokončen obračun s »totalitaristično preteklostjo«, kot na desni imenujejo nepristranski in znanstveni pogled na našo zgodovino.
Obglavljanje kipa maršala Tita v Velenju naj bi bil znak za začetek obglavljanja naše zgodovine. »Škrlatni princ«, kardinal Franc Rode, ki nas rad ljubkovalno zmerja z nemškimi ovčarji, ki da svoje mrtve starše pomečemo kar v smetnjake, je že pred nekaj časa dejal, da šele ko bodo ONI napisali našo zgodovino, se bo zgodila »sprava«. Takim izjavam predstavnikov vatikanske države in Cerkve se ne moremo čuditi, saj so prav oni dejavno sodelovali zgolj z nacizmom in fašizmom, ne pa s komunizmom, čeprav sicer radi enačijo in obsojajo vse »totalitarne režime« razen njihovega lastnega. Zgodovino bi torej morali napisati dediči nacistov in fašistov, ki še danes delujejo po nasilnih načelih teh zločinskih ideologij, le da niso tako pogumni ali pa tako naivni kot njihovi vzorniki, da bi se javno razglašali za naciste in fašiste. Morda bodo to naredili takrat, ko pridejo na oblast, in ne smemo nikoli pozabiti: najhujši nacistični režim je v Nemčiji prišel na oblast legalno z volitvami. Čeprav so s svojimi dejanji že prej dali jasno vedeti, kdo so in kaj je njihov namen, jim je s svojo lažno všečnostjo in cenenimi obljubami uspelo prepričati ljudi, da so dopuščali njihovo nasilje, dokler se nasilje ni obrnilo proti njih samim in se končalo v vojni, smrti in uničenju. Zato moramo dediščini fašizma in nacizma vedno in povsod odločno reči NE oziroma nikoli več.
