Kaj nam ponujajo kandidati?

V nedeljo, 23. oktobra, bomo državljani Republike Slovenije že drugič letos odšli na volitve. Tokrat bomo izbirali predsednika oziroma predsednico republike. Od njega/nje pričakujemo, da nas bo dostojno predstavljal/a v soseščini in svetu, da si bo tam prizadeval/a za uresničevanje naših interesov in da nas bo doma s svojim zgledom, javnim delovanjem in avtoriteto usmerjal/a k temeljnim evropskim vrednotam, opozarjal/a oblast na nedopustna ravnanja in nas povezoval/a v trdno in v prihodnost usmerjeno skupnost.
Da bi se kot volivci lažje odločili, smo v ZZB kandidatom/kam za predsednika/co republike postavili nekaj vprašanj, ki še posebej zanimajo naše članstvo. Izbrali smo kandidate, za katere javnomnenjske poizvedbe kažejo oziroma je sicer mogoče pričakovati, da bodo dobili/e znatno število glasov. To so: Milan Brglez, Janez Cigler Kralj, Anže Logar, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Miha Kordiš. Gospod Cigler Kralj nam ni odgovoril in na ta način pošilja svoje sporočilo.
Odgovore Brgleza, Logarja, Pirc Musar, Prebiliča in Kordiša objavljamo v obliki, kakor so jih poslali, in v predvidenem obsegu z željo, da bi naše bralke in bralce spodbudili k udeležbi na volitvah in k premišljeni izbiri med kandidati.

Kako bi opisali vlogo predsednika Republike Slovenije?
Brglez: Predsednik republike mora v vseh trenutkih dostojno predstavljati Slovenijo in njene prebivalce navznoter in navzven, biti odgovoren in povezovalen ter s svojim delom in osebno držo zastopati vrednote in načela, ki so pripeljale do naše države in so vpisane v Ustavo Republike Slovenije. Gre za spoštovanje protifašizma, solidarnosti in socialne pravičnosti, človekovih pravic in človečnosti.
Logar: Predsednik republike je predsednik vseh Slovencev, brez razlike. Je povezovalec, ki spodbuja sodelovanje za prihodnost in na prvo mesto postavlja naše skupne vrednote in interese celotne Slovenije. Oseba, ki deluje na osnovi svojih političnih in mednarodnih izkušenj, oseba visokih moralnih standardov.
Pirc Musar: Funkcijo predsednice države vidim kot neizprosno varuhinjo ustave, varuhinjo našega pravnega reda in vrednot, ki bogatijo Evropo. Predsednica države mora biti steber tega varovanja. Sem borka za človekove pravice, socialno in pravno državo več kot dvajset let. Tako moje dosedanje delovanje, značajske lastnosti kot strokovne kompetence so temelj in zagotovilo, da to zmorem in znam.
Prebilič: Narava izvolitve (neposredno izvoljena funkcija) prinaša pravice in dolžnosti; med njimi je aktivno posredovanje stališč glede najpomembnejših aktualnih družbenih vprašanj in sodelovanje pri iskanju družbenega dogovora na področjih vsebinskih reform. Treba je zavzeti ničelno toleranco pri neprimerni ravni komuniciranja političnih akterjev ter izbris vseh ekstremnih ravnanj političnih elit.
Kordiš: Predsednik republike naj bi predstavljal slovensko družbo kot celoto, ampak v tem govoru o celoti je mnogo takšnih, na katere se pogosto pozabi. Predsednik mora v prvi vrsti predstavljati delavke in delavce, kmetice in kmete, sindikaliste, aktiviste, javne uslužbence in vse ostale, ki s svojim delom in požrtvovalnostjo ustvarjajo vse bogastvo v tej državi, a so ga na koncu deležni bore malo, medtem ko maloštevilna peščica bogati na njihov račun

Kateri so po vašem mnenju glavni razvojni izzivi Republike Slovenije za prihodnjih pet let, ki jih boste obravnavali kot predsednik/ca republike?
Brglez: Povrniti Sloveniji ugled doma in v tujini ter povezati ljudi, politiko in institucije med seboj.
Utrditi zavedanje o nujnosti drugačnega ovrednotenja pomoči in skrbi za sočloveka ter okrepiti solidarnost med ljudmi.
Povezati generacije med seboj, da bi izkoristili vse prednosti prenosa izkušenj in znanja med ljudmi različnih generacij in da se nihče ne bi čutil izključenega iz družbe.

Logar: Ključni izziv je zagotovitev blaginje vseh prebivalcev, še posebej v luči zaostrenih gospodarskih in varnostnih okoliščin. Povečati je treba investicije v znanost, izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, spodbujati mlade, zeleno preobrazbo ter iskati vsebine, ki nas povezujejo, ne pa delijo.

Pirc Musar: Kot predsednica si bom prizadevala za poenotenje ključnih vsebinskih področji, ki zadevajo vse nas ne glede na politično nazorske opredelitve, generacije … in segajo čez meje enega mandata. Prednostne vsebine bodo zdravstvena in pokojninska reforma, podnebne spremembe in ekosistemi ter varnost v njenem najširšem pomenu: obrambna, prehranska, energetska, človekova.
Prebilič: Obravnavanje trajnostnega razvoja na vseh področjih družbenega življenja; to mora biti glavna zapuščina prihodnjim generacijam. Nadalje ne smemo dopustiti razgradnje javnega sistema (šolstvo, zdravstvo, javni prostori …) in nekaterih panog (energetika, prevoz …), ki morajo ostati v državni lasti in enako dostopne vsem državljanom (decentralizacija). Ob privatizaciji država in državljani postanejo talec kapitalskih elit.
Kordiš: Glavni razvojni izziv je izgradnja solidarnega in okoljsko vzdržnega družbenega razvoja, s katerim bi odpravili revščino in neenakost, zavarovali naše reke in gozdove, okrepili javni zdravstveni sistem, izstopili iz Nata ter začeli uresničevati politiko miru in nenasilja. Vse to ob skrajševanju delovnega časa in hkratnem dvigu kvalitete življenja.

Kako vi osebno vrednotite narodnoosvobodilni boj in njegov prispevek k vzpostavitvi državnosti in razvoju Slovenije?
Brglez: Zame je to vprašanje »nenavadno«, ker je odgovor samoumeven. Brez upora proti okupatorjem, brez OF, partizank in partizanov in njihovega boja za svobodo in slovenstvo ne bi bilo samostojne Republike Slovenije in ne demokratične Evrope. Prav tako najbrž marsikje ne bi bilo več slovenskega jezika in kulture.

Logar: Spoštujem NOB in vse borce ki so se borili proti nacifašizmu in omogočil uveljavljanje slovenske državnosti. Žal smo bili med vojno in po vojni priča tudi komunistični kontrarevoluciji, ki je povzročila mnogo gorja nedolžnih žrtev.

Pirc Musar: Zame je narodnoosvobodilni boj najbolj domoljubno dejanje v zgodovini Slovenije in tudi najbolj prelomno. Brez tega boja bi bila naša novejša zgodovina drugačna. Dejstev, ki so zapisana v zgodovini Evrope, ni mogoče spreminjati, poskuse njenega prevrednotenja pa ostro zavračam. Zato je pomembno, da vrednote NOB prenašamo v generacije, ki prihajajo, pa tudi poštenje, ljubezen do sočloveka in Slovenije …
Prebilič: NOB je brez dvoma slovenski narod zgodovinsko postavil na pravo stran; boj proti okupatorju, fašizmu in nacizmu je edina prava odločitev, ki so jo tedaj posamezniki lahko sprejeli ter zgodovinsko umestili slovenski narod v proti-hitlerjevsko koalicijo. To neizbrisljivo dejstvo je premalokrat izpostavljeno, tudi v mednarodnih odnosih, kar bom kot PRS vztrajno izpostavljal. Hkrati pa je treba jasno povedati, da brez odporniškega gibanja in izjemnih žrtev na strani narodnoosvobodilnega boja samostojne in neodvisne Slovenije, kot jo poznamo danes, ne bi bilo.
Kordiš: Gre za prelomno dejanje v slovenski zgodovini, v katerem so se zatirane delavske in kmečke množice organizirale in se z orožjem borile proti fašistični okupaciji, domači kolaboraciji ter kapitalističnemu in (pol)fevdalnemu izkoriščanju v tovarnah in na poljih. NOB je bil in bo zgled boja kateregakoli resnično emancipatornega gibanja, njegova vrednost pa je brezmejna.

Kakšen je vaš odnos do »sprave«?
Brglez: Država mora narediti vse, da pride do pomiritve med ljudmi. Ampak temelj za pomiritev so zgodovinska dejstva, ki ločujejo pravilnost narodnoosvobodilnega boja od zavržne kolaboracije. Zavračam pa sleherne poskuse revizije in potvarjanja zgodovine, tudi opravičevanje povojnih pobojev.

Logar: Sprave ne postavljam v navednice. Je ključna za skupno prihodnost in sodelovanje. Za spravo moramo zato spodbujati odkrito in strpno razpravo.

Pirc Musar: Sprave ni mogoče doseči samo s podpisom nekega dogovora. Sprava je najprej osebno sprejemanje, odpuščanje, spoštovanje. Če so pri tem ljudem vzor tudi poenoteni voditelji, je le tako možno, da namesto nespoštovanja, sovraštva in nasilja zavladajo spoštovanje, zaupanje, sodelovanje, prijateljstvo.
Prebilič: Spravo je mogoče doseči izključno v intimnem okolju in med posamezniki. Država ali družba lahko zgolj ustvari okolje, kjer je to mogoče lažje doseči, nikakor pa ne more in ne sme pokroviteljsko poskušati spraviti posameznikov med seboj.
Kordiš: Takoimenovana sprava je maska za revizijo zgodovine, s katero se želi oportunistično sodelovanje z genocidnim nacističnim imperializmom izenačiti z narodnoosvobodilno vojno in družbeno revolucijo. Gre za najbolj zavrženo obliko vladajoče ideologije, ki jo v celoti zavračam.

Na katerih spominskih proslavah naj bi uradno sodeloval/a predsednik/ca republike z izkazovanjem državniških časti?
Brglez: Na vseh državnih proslavah (ob državnih praznikih) ter tudi na proslavah, ki so pomembne za utrjevanje vrednot iz Ustave Republike Slovenije.

Logar: Na vseh, ki nosijo sporočilo pietetnega spomina in prispevajo k spravi.

Pirc Musar: Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, Dražgoše, dan upora proti okupatorju, dan priključitve Primorske k matični domovini ob koncu druge svetovne vojne, otok Rab, osvoboditev koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem in tudi manjše slovesnosti, ki gojijo odgovornost spominjanja na zmagoviti NOB.
Prebilič: PRS mora sodelovati na vseh državnih proslavah, hkrati pa je smiselno sodelovati na tistih, ki poudarjajo vlogo in pomen na področju državotvorja slovenskega naroda.
Kordiš: Na proslavah, namenjenih negovanju spomina na boj delovnih ljudi za emancipacijo zatiranih in izkoriščanih ljudskih množic ter mir in demokratično sobivanje ljudi na svetu.

Poleg navedenih smo kandidatki in kandidatom za predsednika republike postavili še naslednja vprašanja, na katera naj bi odgovorili z DA ali NE:
– Ali je v šolskih programih treba okrepiti obravnavo narodnoosvobodilnega boja in njegovih vrednot?
– Ali se strinjate, da je treba v Sloveniji zakonsko prepovedati javno uporabo fašističnih in nacističnih simbolov?
– Ali menite, da je bila povojna obsodba generala Rupnika pravična?
– Ali se boste kot predsednik/ca republike udeležili prihodnje proslave v Dražgošah?
Štirje kandidati so na vsa postavljena vprašanja odgovorili DA. Logar pa pravi, da je v šolah treba govoriti tudi o komunistični kontrarevoluciji, da podpira prepoved vseh totalitarnih simbolov, da je bil Rupnik kolaborant, ki pa bi moral imeti pravico do pravičnega sojenja, kar v povojnem času ni bilo zagotovljeno in da se bo udeležil vseh proslav, ki bodo namenjene pietetnemu spominu in bodo spodbujale proces sprave.