Govor Tita Turnška, predsednika ZB NOB Slovenije ob 70-letnici ustanovitve Zveze koroških partizanov, v Celovcu 10. novembra 2018.

Danes praznujemo. Vse obletnice nas vračajo v preteklost, na prehojeno pot. O njej bi lahko veliko govorili. Toda ne želimo se ukvarjati samo s preteklostjo, na katero smo ponosni, bolj nas skrbi sedanjost, bodočnost. Neprestano se sprašujemo, kaj so vrednote, ki so bile že dolgo v našem narodu in so se dokončno izoblikovale tekom boja z fašizmom in nacizmom, danes?

Neoliberalizem

Neoliberlizem, je tako ekonomska kot tudi družbena zamisel, ki služi predvsem svetovnim korporacijam, ki si prilaščajo naravne vire, v prvi vrsti naftna bogastva, vodna pridejo v kratkem na vrsto. Moč kapitala je očitno neizmerna. Prihaja do ignoriranja več milijonov ljudi po Evropi. Tudi pridelava hrane naj bi postala monopol svetovnih korporacij. Ena od njih je na primer Monsanto, ki nam vsiljuje genetsko spremenjeno hrano. Priče smo na pomanjkljivosti v postopkih odobritve in registracije pesticidov v EU. Pri zdravju in okolju ne smemo pristajati na kompromise.

Med državami Evrope se vzpostavlja neenaka kakovost proizvodov. Izsledki študij kažejo, da imamo hrano dvojne kakovosti, da so izdelki v enaki embalaži, a z različno vsebino. To so nedvomno nedovoljene trgovinske prakse, ki bi jih bilo potrebo ustrezno sankcionirati. Potrebujemo ustrezen nadzor na delovanjem tržišča, da se ne bodo dogajale nedovoljene prakse, ki vzpostavljajo državljane drugega reda. Vzpostavlja se celo, če se izrazim grobo, prehranski apartheid.

Neoliberalizem si je podredil Bruseljsko birokracijo, ki preko svojih direktiv in raznih trojk vse bolj diktira vladam, kaj morajo storiti in s tem kroji naše življenje. Nacionalne države izgubljajo svojo suverenost. Tako je nacionalna država sedaj na razpolago korporacijam in finančnemu kapitalu, ki jo obravnava kot gospodar in ogroža skupno dobro. Varčevanje je postalo ukaz, ki ga morajo vlade brezpogojno upoštevati, varčevanje je nad vsem, pa naj povzroča še tako škodo lokalnemu gospodarstvu in uničevanje socialne države. To varčevanje je vsiljeno s tako imenovanim ‘fiskalnim pravilom’ in bruseljskimi ‘trojkami’. Primeren instrument tega pritiska so obrestne mere. Ni več prostora za klasično ekonomsko teorijo.

Odprava revščine je politična odločitev. Odgovornost za odpravo revščine naj nosi predvsem država. Vedno manjše število ljudi je vedno bogatejših in vedno večje število je vedno bolj revnih. Vsiljuje se nam miselnost skrajnega egoizma, ki se skriva pod masko konkurenčnosti in tekmovalnosti. To je vodilo neoliberalizma. Vsak naj skrbi predvsem sam za sebe. Če kdo tega ne zmore, je star, bolan, reven, brez dela, si je pač sam kriv, zakaj bi morala zanj skrbeti družba, država. To naj bo domena humanitarnih organizacij. In še te zgolj zato, da si lahko bogati olajšajo svojo vest, v kolikor jo še kdo ima. Ta primitivni darvinizem, je prevladujoča vrednota neoliberalizma. Dehumanizacija celotne družbe je proces, ki poteka že kar nekaj desetletij.

Nove oblike fašizma

Druga stran tega istega kovanca so nove oblike fašizma, ali kot danes pravimo skrajnega desnega ekstremizma. Eno rodi drugo in drugo je v podporo prvemu, oba pojava neoliberalizem in nove oblike fašizma sta tesno povezana. Lahko celo trdimo, da je neoliberalizem samo ena od pojavnih oblik fašizma, saj si je podredil ne samo gospodarstva in vlade, pač pa tudi vsak vidik našega življenja. Sistematično se ruši socialna država. Postopoma se ukinjajo institucije socialne države in se ustvarjajo nove do skrajnosti skomercializirane nadomestne inštitucije. Tudi pokopavanje mrtvih, kot izgleda, postaja donosen posel.

Prihajam iz Slovenije, kjer je stopnja prekarnosti med višjimi v Evropi. Žal prekarno delo postaja nova oblika sužnjelastniških razmerij 21. stoletja. Prekarnost je za mnoge žal edina izbira in je sinonim za kruto negotovost in stanje, kjer delavske in socialne pravice v resnici ne obstajajo. Popolna fleksibilnost trga dela, ki se zahteva od delavcev, pomeni, da se morajo zato odreči praktično vsemu, tudi lastnemu dostojanstvu, to je žal praksa. A ne smemo pozabiti, ne na evropski ravni, ne na ravni držav članic, da je pravica do dela temeljna človekova pravica, kar pomeni, da gre za pravico najvišjega pravnega ranga, ki jo zagotavlja Ustava in mednarodno pravo. Ne gre za pravico do kateregakoli dela, pač pa za pravico do dostojnega dela. Dolžni smo zdajšnjim in prihodnjim generacijam nuditi prihodnost, vredne človeka.«

Danes ne gre več toliko za anti-semitizem in rasizem, to je poveličevanje rase, ki ima ‘pravico in dolžnost’ vladati svetu. Tudi v sodobnih oblikah fašizma je ta element še vedno močno prisoten, se je pa razširil, na manjšine, islamsko vero, migrante, drugače spolno orientirane, proti mednarodnim oblikam solidarnosti, proti drugače ideološko usmerjenim.

Nekatere evropske države danes odrekajo pomoč beguncem, ki bežijo pred vojnami, ki divjajo na Bližnjem vzhodu. Pred tistimi vojnami, ki jih je zakuhal euro-atlantski neoliberalni ‘svobodni svet‘ zaradi interesov velikih multinacionalnih korporacij. Te korporacije so povzročile, povzročajo in bodo povzročale bedo, niso jo pa pripravljene gledati na lastnem dvorišču.

Filozof Slavoj Žižek je izrekel tole misel:»V Evropi standardi o tem, kaj je javno dopustno, vedno bolj padajo in padajo. Stvari, na nivojih rasizma, ki so bile pred dvajsetimi, tridesetimi leti preprosto nemogoče, so danes tolerirane in sprejete. Danes smo v Evropi priča tihe rehabilitacije ‘mehkega fašizma’.«

Nove oblike fašizma se pojavljajo povsod po Evropi od Baltika do Sredozemlja. V Italiji paradira ‘CasaPound’ širi sovražnost, rasizem, ksenofobijo, homofobijo in spodbuja proti-imigrantsko propagando. Ponovno posegajo po naši zemlji. Rušijo mejne kamne in zahtevajo ‘Italijo do rapalske meje. Naši politiki pa nič. V Grčiji ima ‘Zlata zora’ svoje paravojaške oddelke, poslance v grškem in evropskem parlamentu. Njeni pripadniki pa fizično napadajo priseljence. Švedskimi demokrati niso le radikalni nacionalisti, pač pa odkrito govorijo o tem, da so islam in priseljenci največja grožnja sodobni Evropi. Še ne dolgo tega so bili zagrizeni anti-semitisti. Na Madžarskim nastopa Jobbik, ki preganja Rome in Žide. V Baltskih državah, zopet paradirajo v uniformah oboževalci SSa. V Nemčiji Peggida širi sovraštvo do imigrantov Na Finskem so se pojavili ‘Odinovi vojščaki’. V Ukrajini častijo divizijo Galicien, prav tisto SS divizijo, ki je leta 44 in 45 pobijala po Sloveniji. Požigali so vasi. Ljudem so iztikali oči. Z ukrajinsko fašistično stranko Svoboda evropski parlament ni hotel imeti nič opravka, ker so jo smatrali za ksenofobično, antisemitsko, nedemokratično in fašistoidno. Ko pa je CIA uspešno inscenirala ‘teater na Majdanu‘ in je ta stranka postala del ukrajinske vlade, je evropski parlament molčal.

Vaje NATA na Norveškem

Vprašamo se, ali ni vaja Trident Juncture 18, kakršne ni zveza Nato izvedla že vse od zgodnjih 80-ih let, del nove hladne vojne med ZDA in Rusijo. Vaja še povečuje napetosti med severnimi ter vzhodnimi evropskimi državami in njihovo sosedo Rusijo. Prva tako Norveška in še nekatere članice z vzpostavitvijo (novih) ameriških vojaških baz v bližini meje z Rusijo še povečujejo napetosti. Ali je to res v interesu narodv Evrope, ali pa gre za novo oboroževalno tekmo v korist ameriške orožarske industrije. Tu moramo pogledati, kakšni so dejansko interesi Evrope.

Nove – stare oblike fašizma v Sloveniji

Klero-fašizem ponovno vstaja tudi pri nas in postaja vsak dan agresivnejši

Ob postroju Janševe Manevrske strukture v Kočevski reki je pokojni dr. France Bučar ugotavljal: »Spodnaša se avtoriteta države, avtoriteta sodišča, ustanavlja se strankarska vojska. Žali bog, ampak natančno tako se je začelo v nacistični Nemčiji.« Kadar se pravosodje znajde pod pritiskom neke politične stranke, potem veste na kako nizek nivo je padla demokracija.

Tudi v Sloveniji širijo strah pred imigranti, nestrpnost do drugače mislečih, širi se verska nestrpnost. Širijo strah, zato da bi Slovenci poiskali svojega ‘Führer-ja’. Strah in revščina, sta dobro pognojena njiva na kateri se razrašča fašizem.

Zadnjih 10 let vse pogosteje srečujemo organizirane fašistoidne skupine, ki postajajo vedno nasilnejše. Sovražni govor že prehaja v nasilje.

Mussolini si je omisli ‘črnosrajčnike’, Hitler je imel svojo SA (Sturm Arme) in v Sloveniji si je Majer omislil Nacionalno gardo oziroma VSO. To je uniformirana, oborožena organizacija, ki se uri na vojaških streliščih. To je dejansko strankarska milica. To pomeni resno grožnjo demokratični ureditvi, naši družbi.

Sovražni govor in opravičevanje fašističnih zločinov

Vsakodnevno smo priča primerom sovražnega govora, komaj verjetnim medijskim in drugim oblikam manipulacij, vključno z lažnimi novicami in zavajanjem; nekateri so to svojo veščino izpilili do popolnosti. Posrečilo se jim je spremeniti vrednote in jih nadomestiti z zmedo, potegnjen je enačaj med resnico in lažjo, med krivico in pravico in besede pravičnost skoraj več ne poznamo. Metoda izsiljene »uravnoteženosti« poročanja poskuša legitimirati pravico do javne laži in zavajanja javnosti, ki je nato zavija v celofan svobode govora.

Danes klero-fašistični propagandisti blatijo v medijih in celo v slovenskem parlamentu naš boj za obstoj, blatijo partizane z namenom opravičevanja fašističnih zločinov in belogardistov. Danes se vse pogosteje žali boj slovenskega naroda za svoj obstoj, za pravičnejšo družbo. Nekateri skrajneži celo zanikajo naš prispevek zavezniški koaliciji. Izenačujejo se borci za svobodo naroda z odpadniki, z izdajalci in kolaboranti. Vse to nas odmika od strpnega pogovora o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Zato zahtevamo jasno in javno obsodbo takšnega moralno in etično nedostojnega početja!

Že nekaj časa opozarjamo politike, predsednika države, nobeden nič. Seveda vam bodo rekli, da je vse v skladu z zakoni. Takrat, ko so se pisali zakoni, takega razvoja seveda ni predvidel nihče. Sedaj je čas, da se politiki zavedo svoje odgovornosti in ustrezno ukrepajo, preden bo prepozno. Tudi Hitler je prišel na oblast popolnoma zakonito in potem hitro spremenil zakone..

Problem niso obritoglavci. Problem je ravnodušnost in ne-samozavest politike in predvsem vrha države, ki razraščanje novih oblik fašizma v naši družbi tolerira.

Evropska Unija

EU sama je na prelomnici. Jasno moramo povedati kakšno Evropo hočemo. Evropa se mora usmeriti v oblikovanje politične, družbene in kulturne unije svojih državljanov. Deluje naj za blaginjo svojih državljanov. Ne sme se podrejati tujim interesom. V kratkem bodo Evropske volitve. Vsi antifašisti Evrope pojdimo na volitve. Usoda Evrope je tudi v naših rokah.

In če povzamem prosto po Ivanu Cankarju:

Narod si bi zopet moral pisati svojo sodbo sam. Ne frak in ne talar mu je ne smeta.