Območno združenje Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Nova Gorica je v zadnjih letih izdalo kar 19 knjig, ki so povezane z zgodovino NOB na Goriškem.V praznovanje 70. obletnice priključitve pa se je Območno združenje dostojno vključilo z izdajo treh knjig,in sicer z deli: Narodu Gorico novo bomo dali v dar,Odred Jugoslovanske armade v Coni A Julijske krajine in Prispevki k zgodovini Brd 1914–1947. Ta bogata bera pisanja zgodovine je rezultat zavzetega intelektualnega jedra, ki deluje pri območnem združenju borcev v Novi Gorici.
Narodu Gorico novo bomo dali v dar, Ob sedemdesetletnici Nove Gorice
Zbornik je zbral in uredil dr. Branko Marušič. Naslov zbornika je povzet po besedilu himne »Pesem graditeljev Nove Gorice«, ki jo je napisal pesnik in brigadir Ivan Minatti in uglasbil Janez Kuhar. Pesem je objavljena na ovitku knjige. Pri pripravi zbornika sta sodelovala raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica in Goriški muzej. Zbornik je posvečen mladinskim in frontnim delovnim brigadam, ki so sodelovale pri graditvi Nove Gorice.V delu je zbranih kar 78 prispevkov različnih avtorjev, ki opisujejo dramatično obdobje, v katerem se je odločala usoda Primorske, pa tudi začetke graditve Nove Gorice. Knjiga je opremljena s fotografijami iz tistega obdobja.
V prvem delu knjige so zbrani prispevki, ki opisujejo obdobje zavezniške vojaške uprave v letih 1945–1947 v takratni coni A, ta je obsegala Trst, spodnji del Krasa in Vipavske doline, Gorico, Solkan, Brda in dolino Soče (razen Tolmina) do Predela. Zavezniška vojaška uprava je v tej coni odpravila narodnoosvobodilne odbore in znova uvedla večinoma italijansko zakonodajo. Med ljudmi sta vladali negotovost in bojazen, da bodo ostali v Italiji. Bilo je to burno obdobje boja ljudskih množic; ki se je ob obisku zavezniške razmejitvene komisije kazal v demonstracijah, resolucijah, transparentih, napisih na hišah in slavolokih. V Sloveniji so dogajanja na Primorskem v tem obdobju skoraj neznana. Ko se omenjata coni A in B, večina misli na poznejši coni v okviru Svobodnega tržaškega ozemlja (1947–1954), ki sta nastali po uveljavitvi Pariške mirovne pogodbe.
Odred Jugoslovanske armade v coni A Julijske krajine (1945–1947)
Miloš Lozič je po večletnem zbiranju gradiva, med drugim tudi v Vojnem arhivu Srbije v Beogradu, pripravil zanimivo knjigo. Obravnava obdobje zavezniške vojaške uprave v takratni coni A. Avtor v uvodu opiše zgodovinske okoliščine od Londonskega pakta dalje, ki je obljubil Italiji za njen vstop v prvo svetovno vojno slovensko Primorje in Istro, obdobje fašizma, drugo svetovno vojno in narodnoosvobodilno gibanje, partizansko osvoboditev Tržaške in Goriške pokrajine in delovanje zavezniške vojaške uprave v Italiji. Opisal je tudi pritisk zaveznikov v maju leta 1945, ko so grozili celo z vojno, če se jugoslovanska vojska ne bi umaknila z ozemlja Trsta in Gorice z okolico ter z desnega brega Soče, ki so ga osvobodile in zasedle enote IX. korpusa in IV. jugoslovanske armade, ter ne bi prepustila tega ozemlja zavezniški vojski. Dramatična pogajanja z zavezniki so privedla do podpisa Beograjskega in pozneje Devinskega sporazuma. Ker pa se Jugoslavija ni bila pripravljena odreči temu ozemlju, je dosegla, da na tem območju (Cona A) ohrani svojo vojaško prisotnost z odredom vojske (približno 2000 vojakov), ki je bil lociran na Krasu, s sedežem v Opatjem selu, vendar pod zavezniško vojaško komando. Kljub protestom Jugoslavije je zavezniška uprava ukinila narodnoosvobodilne odbore in znova uvedla italijansko zakonodajo.
Prispevki k zgodovini Brd 1914–1947s poudarkom na NOB
Avtorica knjige Milena Beguš je v uvodu zapisala, da so jo k pisanju o dogajanju med NOB v Brdih sredi osemdesetih let nagovorili briški borci in aktivisti. Lotila se je obsežnega dela. Gradivo za knjigo je iskala v vaških kronikah in drugih zapiskih, v knjigah, ki opisujejo dogajanja med NOB v Brdih, v arhivskem gradivu, zapisanih spominih, pripovedovanju še živih prič, pa tudi v zapiskih svojega pokojnega očeta. V knjigi se osebni spomini prepletajo z raznimi dokumenti in zapisi iz vaških kronik, kar daje knjigi posebno privlačnost.
Da bi bolje razumeli množično sodelovanje Bricev v NOB, prikaže v knjigi čas prve svetovne vojne in obdobje fašizma, ki je bil »ključnega pomena za množični odpor po kapitulaciji Italije proti nemški vojski«. Upor posameznikov in aretacije ter fašistični teror pri zatiranju slovenstva so omogočili delovanje organizacije TIGR in KPI, ki sta se pozneje na sestanku na Sabotinu povezali. V Brdih je bilo namreč več celic KPI in pozneje po letu 1941 KPS. Ideje Osvobodilne fronte so se v Brdih začele širiti konec leta 1941 in na začetku leta 1942 z ustanavljanjem vaških odborov OF. Opisani so tudi delovanje mladine in žena, prve akcije mladine in prvi briški partizani, ki so odšli v partizane v februarju leta 1942. Temu so sledile mobilizacije v italijansko vojsko in aretacije. V Brda so se konec avgusta leta 1942 zatekli tudi ubežniki iz Gonarsa. Julija leta 1942 se je v Brdih oblikovala prva briška partizanska četa.
Knjige lahko naročite pri Območnem združenju borcev za vrednote NOB Nova Gorica, Kidričeva 9, 5000 Nova Gorica; telefonska številka: 05/333-20- 77.
