Govor Marijana Križmana, predsednika ZZB NOB Slovenije, ob prazniku Občine Sežana (v spomin na prihod prve partizanske čete na Kras) na Ocinci pri Štjaku, 28. 8. 2022
Tovarišice in tovariši, spoštovani prisotni
Hvala, da ste mi zaupali besedo na današnji prireditvi in spominu na prihod partizanov na Kras.
Res je, na Kras so prišli prvi oboroženi partizani in se z orožjem zoperstavili okupatorju, ki je našo zemljo dobil kot drobiž za poračunavanje, ko je takratna Italija v prvi svetovji vojni prestopila na stran Antante. Takrat se je začela kalvarija Primorcev, ki je trajala vse do osvoboditve, ko so partizani ob bok zaveznikov izgnali okupatorja in domače izdajalce, katere so zavezniki vrnili od koder so prišli in tam, kjer so jih poznali. Primorska je živela v krču od 1915 leta in doživela neslutene posledice krute usode anektacije in same okupacije. Fašizem je primorsko vzel kot svoj plen in z njo tudi tako ravnal. Prišlo je do upora domoljubov, ki počivajo v Bazovici. Bili so ustreljeni kot teroristi po zakonu o zaščiti države Italije, ki še do danes zakona ni odpravila in se od poklona predsednika Mattarelle ni zgodilo nič. Italijane je bolj zanimal poklon slovenskega predsednika Boruta Pahorja. In ne pozabimo, da je v tistem času čudnega trgovanja zunanjih ministrstev Italije in Slovenije prišlo do novega praznika občine Trst. Tržaške oblasti so sprejele predlog župana Roberta Dipiazze o prazniku, s katerim bodo po navedbah desne večine v mestu obeležili osvoboditev Trsta izpod jugoslovanskih partizanov, ki so se umaknili 12, junija 1945 in ne prvega maja, ko so Trst osvobodili partizani. To so dosežki prejšnje vlade in predsednika države, ki so v Bazovici uspešno prezrli žrtve devetega korpusa in 4. armade padlih za osvoboditev Trsta. Ostale so le žrtve fojb, ki jih Italijani štejejo v tisoče in s tako prirejeno zgodovino seznanjajo dijake in študente, o agresiji Italije na Slovenijo brez vojne napovedi pa nič. O žrtvah, mučenih in pobitih med ofenzivami pa nič. Nič tudi o taborišču na Rabu, tam so ljudje hodili na oddih je izjavil nekdanji italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi. Da bi presegli nesoglasja ali celo sovražnosti med dvema narodoma je« Slovensko-italijanska kulturno zgodovinska komisija soglasno sprejela poročilo «. Sestavljala ga je sedem let, njena zasedba se je medtem nekajkrat spremenila: pod končno verzijo dokumenta sta se kot sopredsednika podpisala Milica Kacin-Wohinz in Giorgio Conetti. Komisijo sta ustanovili vladi obeh držav z nalogo, da celovito in natančno prouči vse pomembne vidike političnih in kulturnih odnosov med dvema narodoma. Končno poročilo je danes dostopno na raznih spletnih straneh, ni pa dobilo prave odmevnosti in širše razpoznavnosti. Poročilo bi morala sprejeti tudi država Italija, kar bi odnose med državama spremenilo in prispevalo k poznavanju dejstev iz obdobja od 1880-1956.
Italijanski šolski kurikulum, besede fašizem ne pozna, prav tako ne pozna besede okupacija, kaj šele besede genocid nad slovenskim narodom, če se Italijani ne bodo seznanili s Poročilom mešane komisije in bodo naši državni voditelji še naprej tiščali glavo v pesek se bomo morali mi opravičiti Italiji, da nas je napadla, pobijala, požigala, razseljevala in uničevala vse kar je bilo slovenskega. Verjamem, da je marsikomu ob teh besedah nelagodno vendar, sprašujem naše voditelje, kje nam je ponos in narodna zavest?
Naj zgolj spomnim na preimenovanje državnega praznika vrnitev Primorske v Priključitev Primorske, ki je padel v državnem zboru, ko je vladala leva sredina. Spet vlada leva sredina, je zdaj čas za preimenovanje praznika? Naj nam malo osvežim spomin; »Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda izpolnjuje temeljno iz naravnih in zgodovinskih pravic izhajajočo zahtevo slovenskega naroda ter proglaša priključitev slovenskega primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji«. Konec citata.
Popravek imena praznika smo dolžni vsem, ki so se borili za svobodo in priključitev Primorske, vsem, ki so bili oropani otroštva in mladosti med vojnama in drugo svetovno vojno. Vrednote, ki jih zagovarjamo in živimo moramo tudi udejanjati. Zato javni poziv novi vladi, da je nastopil čas za spremembe.
Prihod partizanov v te kraje je zgodovinsko dejanje samobitnosti in upora, ki je prižgal iskro v narodu. Tu so doma rodoljubi in ljudje, ki niso čakali poziv, odšli so v boj za svobodo slovenskega naroda.
Upor zoper okupatorje je bil zgodovinsko in politično daljnovidno državnotvorno dejanje. Temeljil je na globokem prepričanju, da je za narodovo osvoboditev potrebno skupno delovanje političnih in narodovih silnic, ki ni ideološko pogojeno in izključujoče. Zaradi svoje širine in množičnosti OF, te edinstvene pluralistične narodne in osvobodilne organizacije in gibanja kakršnega ni bilo nikjer drugje, je bila OF hrbtenica narodnoosvobodilnega in socialnega gibanja za pravičnejšo družbo in ljudske oblasti slovenskega naroda.
Pravijo, da bi se Evropa osvobodila tudi brez boja Slovencev. Toda ali bi mogli danes imeti ponosno dvignjeno glavo, če bi se takrat potuhnili in preračunljivo, tehtali kam se bo obrnila vojna sreča, ali če bi kot narod stali na strani tistih, ki se jim je odrekla zgodovina?
Spoštovani gospod župan David Škabar, vam in vsem prebivalcem občine Sežana čestitam ob občinskem prazniku in vam želim veliko uspehov ob napredku in razvoju vaše prelepe in domoljubno zavedne občine.
Srečno Slovenija!
