Sto dni vladnega miru
Na rednih parlamentarnih volitvah smo po dvoletni avtokratski vladavini dobili novo demokratično vlado. Toda še preden se je vlada konstituirala in začela z delom v težkih gospodarskih razmerah in podražitvah energentov zaradi ukrajinske krize smo že priča hudim napadom z režimskimi strankarskimi desničarskimi mediji. V tem prednjači Nova 24 TV, ki vodi ideološki boj in zastruplja gledalce ter jih spodbuja k državljanski nepokorščini v spontane protivladne proteste zaradi podražitve goriva. Določen je dan shoda podpornikov, koder naj bi dorekli elemente protivladnih ukrepov. Izkazana zloba voditeljev, ki brutalno obračunavajo z novo vlado preko volivk in volivcev meji na absurd in mejo dobrega okusa. Zloraba medija, podpihovanje nestrpnosti in zavajanje naroda zaradi iz ideoloških ciljev je nepriznavanje poraza na volitvah. Načrtovani protesti zato ne morejo potekati na demokratičen način, ker gre le za ideologijo največje stranke v opoziciji. Zato naj načrtovalci bodočih manifestacij postavijo realne cilje skladno z gospodarsko in monetarno situacijo doma in v Evropi kot posledico vojne v Ukrajini. Svoj poraz naj rešujejo v parlamentu po demokratični poti, ker izkazana mobilizacija in spodbujanje v kaos meji že na potrebo po psihiatrični obravnavi akterjev. Vladi je potrebno zagotoviti mir in nuditi pomoč pri svojem delu v korist in blaginjo vsega naroda brez nove politične revolucije. Takšni in podobni antisemitski izpadi načrtovalcev so nevarni za celotno družbo, ker vlada v kaotičnih pogojih ne bo mogla izvajati svojega dela. Tudi na javni RTV ne kaže na bolje. Znano je, da je prejšnja vlada dve leti delovala s proti ustavnimi odloki. Je pa je v času opravljanja tekočih poslov načrtno sprejela v škodo nove vlade 36 predlogov zakonov nekatere bistvene o vladi in medijih pa zaradi zavlačevanja vezala na referendum. Zaradi lastnega vpliva na javni RTV danes stremijo, da ne bi več plačevali položnic, ker novinarji stavkajo zaradi njihovih političnih pritiskov, obenem pa na dan Državnosti prenašajo desničarsko všečne oddaje o osamosvojitvi, Pirkovičeve intervjuje užaljenih oseb, Možinove domobranske pričevalce ali izpete intervjuje z Jožetom Dežmanom o zamolčani zgodovini o medvojnih in povojnih likvidacijah domobrancev, ki so si umazali roke z izdajstvom lastnega naroda. Oni so prisegli zvestobo okupatorju, začeli krvavo državljansko vojno, izvajali poboje aktivistov in požige domov. Zgodovina in resnica je ena sama. Prav je, da imajo svoje grobove in proslave, ker je bil del teh zaveden, ko so jim njihovi idealisti vcepili v glavo, da se borijo za vero proti komunizmu. Njihovi nadrejeni in duhovščina ni priznala amnestije ne poziva kralja in begunjske vlade, da bodo za zločine odgovarjali pred narodom po zlomu nacizma. Ideologi so pobegnili na varno v Argentino, kristusove bojevnike pa pustili Angležem v nemilost. Danes bi pa Dežman, katerega stric Tonček je bil narodni heroj odstranil vse partizanske pomnike vojne, ker zanj več ne sodijo v današnji čas, ker so oni svojim po osamosvojitvi po vsej Sloveniji postavili na stotine plošč po vseh farnih cerkvah. Težko je razumeti, da človek, ki se je povzpel iz bivšega sistema danes izdaja lastno zgodovino. Vstaja in oborožen odpor proti okupatorju, partizanski boj je veličina, ki je prinesel osvoboditev od nacizma in fašizma ter ne le revolucija z novo državno ureditvijo po volji naroda. Potrebno bo znova sprožiti vstajo za resnico, kajti osvoboditi se bo potrebno vseh laži, ki jih vsakodnevno poslušamo. Ostanimo ponosni na svoje rodove, ki so prelili svojo kri in trpeli, da danes živimo v miru. Svoboda ni samoumevna. Zato ne bomo dovolili, da nekaj hujskačev kroji usodo vsega naroda. Mladi potrebujejo napredek in blagostanje. Starejši pa svoj mir. Evropski narodi so že davno zaključili z drugo svetovno vojno. Pri nas so se po osamosvojitvi pojavili novi domači kvizlingi, potomci Argentincev s podporo RKC z enim samim ciljem: Prisvojiti Slovenijo ter si po orbanovsko podrediti narod. O tem je že pred leti opozarjal v svojih govorih pokojni Franc Sever- Franta. Srečno Slovenija.
Miroslav Potočnik, Kamnik
