Vladimir Velebit je bil ena najpomembnejših partizanskih osebnosti narodnoosvobodilne vojne na jugoslovanskih tleh, prepoznavno ime Titovih partizanov med zahodnimi zavezniki, tesen sodelavec Josipa Broza – Tita in najzaslužnejši za mednarodno priznanje partizanskega gibanja, tvorec jugoslovanske povojne diplomacije, glavni pogajalec pri končnem urejanju vprašanja Trsta in jugoslovansko-italijanske meje. Velebit je bil začetnik povojne jugoslovanske diplomacije.
Janez Stanovnik in člani družine Velebit
S takšnimi besedami je na novembrski predstavitvi obsežne, 800 strani debele knjige spominov tega izjemnega človeka do zadnjega kotička napolnjeno dvorano v novinarskem domu v Zagrebu nagovoril Tvrtko Jakovina, urednik knjige spominov Vladimir Velebit: Moje življenje, ki je izšla pri hrvaški založbi Fraktura. To za Hrvaško in za nekdanjo Jugoslavijo pomembno delo je nastalo na osnovi zelo obsežnih Velebitovih osebnih zapisov in spominov, ki jih je skrbno zapisoval in zbiral. Da gre za pomembno osebnost in za pomembne spomine, je dokazala udeležba na predstavitvi, poleg številnih nekdanjih diplomatov, med katerimi sta bila nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić in Budimir Lončar, zadnji jugoslovanski zunanji minister v vladi Anteja Markovića, so prišli obiskovalci iz Ljubljane, Beograda in tudi iz tujine, ljudje, ki so bili na različne načine povezani z družino Velebit. Najdaljši aplavz si je prislužil Janez Stanovnik, dolgoletni družinski in osebni prijatelj Vladka Velebita. Stanovnik je Velebita tudi nasledil na položaju izvršnega sekretarja Ekonomske komisije OZN v Ženevi. Na predstavitvi pa je spregovoril o njunem prijateljstvu, družinskih vezeh, o njunih pogovorih in razmišljanjih, kar je spominom in knjigi njihovega avtorje približalo tudi po človeški plati.
Družina Velebit
Vladimir Velebit se je rodil v Zadru leta 1907, njegovi predniki so bili častniki avstro-ogrske vojske s čini generala. Zaradi očetove službe je šolanje opravil v številnih krajih, med drugim tudi na Dunaju in v Trstu. Pravno fakulteto je končal v Zagrebu in delal kot sodnik po različnih krajih, med drugim tudi v Prištini. Ko je leta 1937 v Zagrebu začel odvetniško kariero, je prišel v stik s Komunistično partijo in tedanjimi voditelji: Josipom Kopiničem, Ivo Lolo Ribarjem, Josipom Brozom – Titom in Herto Haas. Velebit je bil tisti, ki je Titovo prvo ženo, Herto Haas, rešil iz zapora. Leta 1942 je odšel v partizane in leto dni pozneje je tudi zaradi znanja več tujih jezikov postal oficir za zvezo s tujimi vojaškimi misijami. Leta 1944 je odšel na pogajanja v London in marca leta 1945 postal zunanji minister v koalicijski vladi Tita in Šubašića.
Leta 1948 so ga sovjetske oblasti obtožile, da je angleški vohun, kar je imelo za posledico politično in materialno degradacijo in hud udarec za družino z dvema majhnima otrokoma. Leta 1951 je postal jugoslovanski ambasador v Rimu, leto pozneje pa v Londonu. Na povabilo generalnega sekretarja OZN je leta 1960 postal izvršni sekretar Evropske ekonomske komisije pri OZN v Ženevi, kjer je ostal deset let. Umrl je v Zagrebu leta 2004.
Velebit velja za glavnega tvorca povojne jugoslovanske diplomacije, zaradi svoje razgledanosti in aristokratske drže je bil zelo znan in priljubljen med tujimi diplomati. Bil je človek čvrstih nazorov, ki jih ni menjal, in eden izmed ostrih nasprotnikov vstopa samostojne Hrvaške v zvezo Nato.
