Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije

Govor Tita Turnška, predsednika ZZB za vrednote NOB Slovenije, na slavnostni razširjeni seji ZZB NOB v Ljubljani 20. junija 2016

Letos praznujemo dve pomembni obletnici: 75. obletnico ustanovitve OF in 25. obletnico razglasitve samostojne slovenske države. Slovenci smo iz kulturnega naroda dozorevali in dozoreli v državotvorno nacijo. Slovenska državotvornost je rasla skozi čas. V treh prelomnih trenutkih prejšnjega stoletja smo trikrat prijeli za orožje in sami branili svojo zemljo in snovali svojo državo.

Prvič leta 1918, ko smo branili našo severno mejo. Spomnimo se Rudolfa Maistra! Skupaj s Hrvati in Srbi smo na ozemlju propadle Avstro-ogrske monarhije postavili državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, šele pozneje se je združila s kraljevino Srbijo. Nastala je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Drugič leta 1941, ko je bil po sramotni kapitulaciji kraljeve jugoslovanske vojske in razkosanju Slovenije slovenski narod obsojen, da kot narod izgine. Iz globine narodove duše je vstal oborožen odpor.

Tretjič leta 1991, ko je postalo življenje v skupni državi, ki so se je polaščali razni nacionalizmi, neznosno in nam je v takratnih političnih okoliščinah znova grozila izguba suverenosti. Takrat smo bili znova enotni. Ta enotnost in pripravljenost vsega naroda sta bili pomembna dejavnika v tistih usodnih dneh poletja 1991. Zavedali smo se, da sta domovina in narod nad vsem, ko pa sta ogrožena, vse drugo postane nepomembno.

Gotovo so bili najtežji in najusodnejši dnevi za slovenski narod spomladi leta 1941. Kraljeva vojska je kapitulirala, Evropa je ječala pod nacističnim in fašističnim jarmom, ko se je samo še Velika Britanija branila pred navali Hitlerjevih letal in vojne na vzhodu še ni bilo. Tedaj se je mali narod v osrčju Evrope dvignil v na videz brezupen boj. Kot je zapisal France Prešeren: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnjev dnovi.« Peter Wilkinson, takratni šef angleške obveščevalne službe za območje vzhodnega Sredozemlja, je Churchillu poslal poročilo, v katerem je zapisal: »Odkar je Andreas Hoffer dvignil vstajo proti Napoleonu na Tirolskem, Srednja Evropa še ni videla take ljudske vstaje, kot sem jo jaz videl v Sloveniji.« V boj za obstoj nas je povedla OF. Rodila se je iz ponižanja ob kapitulaciji kraljeve jugoslovanske vojske; iz razžaljenega narodovega ponosa in iz zavedanja ogroženosti obstoja naroda. OF je povedla narod v organiziran boj proti okupatorjem, organizirala je partizansko vojsko. Tiskali smo svoj denar, imeli smo svoje zdravstvo, svoje varnostne službe, ustanovili smo svoje gledališče, pevski zbor, kulturne skupine, izdajali časopis, imeli svojo radijsko postajo. Leta 1944 smo ob stoti obletnici nastanka znova natisnili Prešernovo Zdravljico. OF je postala država v državi z vsemi institucijami, ki jih ima država. Temeljni program OF, ki obsega osem točk, je sprejel vrhovni plenum OF do konca leta 1941. Rojevati se je začela slovenska država. Osma točka programa med drugim pravi: »Po svoji narodni osvoboditvi bo o notranji ureditvi Združene Slovenije odločal slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda branila z vsemi sredstvi«.

Pomemben korak na poti do države je bil sklic kočevskega zbora – prvega slovenskega parlamenta. Takrat je bilo odločeno, da kot suverena in nacionalna država vstopimo v federacijo z drugimi jugoslovanskimi narodi s pravico do samoodločbe in s pravico do izstopa iz federacije. To svojo pravico smo leta 1991 tudi uporabili in uresničili svojo samostojno državo. Po 75 letih imamo danes svojo državo, smo ena od članic OZN in EU. Uveljavitev ljudske demokracija pa nas še čaka kot izziv za prihodnost.

Našo suverenost je po drugi svetovni vojni znova resno ogrožala stalinistična Sovjetska zveza. Se spomnite Informbiroja? Borci so se znova zbrali. Leta 1948 je bila ustanovljena Zveza borcev, ki od svoje ustanovitve dalje dosledno zagovarja vrednote, ki so se izoblikovale v času NOB. Zavedali smo se, da so vrednote, kot so svoboda, suverenost, človeško dostojanstvo, nad ideološkimi in religioznimi prepričanji. Ko je leta 1968 Sovjetska zveza okupirala Češkoslovaško, je grožnja suverenosti naše domovine Slovenije spet postala zelo konkretna. Avgusta leta 1968 je slovenski politični vrh sprejel sklep: V primeru kakršne koli agresije se bo Slovenija branila. Slovenci smo znova vzeli odločanje o svoji usodi v svoje roke in se vrnili h konceptu odpora iz NOB. Tega v drugih republikah nekdanje skupne države niso storili. Znova smo zgradili lastne obrambne strukture: Teritorialno obrambo, slovensko milico in slovensko varnostno službo. Ugledni člani ZB, nekdanji borci, častniki, generali, narodni heroji, so aktivno sodelovali v procesu ustanavljanja TO, ki jo je ZB sprejela kot obliko obnove vojske iz časov NOB. Tako smo pripravljeni pričakali prelomna leta 1988, 1989, 1990, 1991. Uprli smo se spremembi federativne politične ureditve. Uprli smo se večinski prevladi srbskega naroda nad vsemi drugimi. Znova smo branili svojo suverenost. Delegacija slovenske Zveze komunistov je zapustila kongres ZKJ januarja leta 1990. Člani slovenske Zveze borcev so sklenili, da se zveznega kongresa ZB ne bodo udeležili, ker so na zvezni ravni poskušali uveljaviti ideje o preglasovanju in podreditvi republiških organizacij ZB sklepom na zvezni ravni. V izjavi 9. julija 1990 je bilo poudarjeno, da borci podpirajo popolno afirmacijo Republike Slovenije kot države, ki je nastala v času NOB s sklepi odposlancev v Kočevju oktobra leta 1943 in je bila potrjena na drugem zasedanju Avnoja.

Zveza borcev je aktivno podprla plebiscit o samostojnosti Republike Slovenije decembra leta 1990. Dosledno je sledila vrednotam, ki so se izoblikovale v NOB, in pozvala članstvo, da se udeleži in angažira za čim večjo udeležbo na plebiscitu. Poudarjena je bila kontinuiteta med temeljnimi točkami OF, sklepi kočevskega zbora in sklepi Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), pri graditvi slovenske državnosti in pri plebiscitarni samoodločbi o suverenosti in samostojnosti slovenske države. ZB je boj za osamosvojitev imela za nadaljevanje NOB. Organizacija Zveze borcev je sodelovala v javni razpravi o ustavi Republike Slovenije. V preambuli ustave je med drugim zapisano: »… upoštevajoč dejstvo, da je bila Republika Slovenija država že po doslej veljavni ustavni ureditvi …« (Uradni list št. 1/91, 25. junij 1991).

Ob oboroženem napadu JLA na Slovenijo je izvršni odbor ZB objavil protest zaradi oborožene agresije JLA na našo domovino. Deset generalov, nekdanjih borcev NOB, je v izjavi odločno obsodilo agresijo JLA. ZB je podprla brionske dogovore.

ZB je bila vedno zvesta vrednotam, ki so se izoblikovale v času NOB, vedno sta nam bili pred očmi domovina in suverenost slovenske države, za katero je bilo žrtvovanih toliko življenj. Vedno smo delovali državotvorno. Podprli smo referendum o vstopu v EU in kljub številnim pomislekom tudi vstop v Nato. In tako bomo delovali tudi v prihodnje.