Janez Winkler, partizan, taboriščnik, policist, eden idejnih očetov maratona Franja

Pogovarjala se je: Jožica Hribar

Janez Winkler je letnik 1928, le nekaj več kot 14 let je imel, ko je iz Idrije odšel v partizane, v Vojkovo četo, kasneje pa na jugoslovansko stran v Šercerjevo brigado. Bil je v bitki na Turjaku, stražil zajete kolaborante na procesu v Kočevju, v napadu v Hinjah je bil ranjen. Leta 1943 je bil sprejet v Skoj, zaradi izdaje je padel v roke sovražniku, preživel zaslišanja v ljubljanskih zaporih, zapore v Begunjah in taborišče za mladoletnike v podružnici Dachaua v Műnchnu. Kot dolgoletni policijski načelnik je leta 1980 dosegel, da so slovenski policisti na uniformah nosili slovenski grb, v tedanji milico je uvedel številne novosti.

Med sodelavci v takratni milici je veljal za zelo priljubljenega, vedno polnega novih idej, pa tudi za  samosvojega, saj se ni oziral ne na partijske in ne na politične direktive. »Ko sem prišel na funkcijo, sem prisegel, da bom spoštoval zakon in ustavo in to je bilo zame dovolj. Kaj imam koga spraševati?« pravi!

Končal se je še en uspešen kolesarski maraton Franja, kako ste se  počutili, ko ste nagovorili več kot dvatisoč glavo množico rekreativnih kolesarjev?

 Tudi tokrat sem jih pozdravil s tovarišice in tovariši, tako nas je pred 35 leti pozdravila Franja Bojc Bidovec. Poudaril sem, naj na poti, ki jo bodo prevozili prevladata tovarištvo in medsebojna pomoč,  oboje bodo potrebovali. Namen tega maratona je pomagati nekomu, ki več ne zmore, ki je utrujen, se mu je pokvarilo kolo. Ne vem, ali se bosta to tovarištvo in solidarnost ohranila, opažam, da je ta narod nagnjen k tekmovalnosti. Sporočilo maratona Franja, ki smo ga ves čas prenašal kolesarjem je namreč oddolžitev celotni slovenski partizanski saniteti, kakršne Evropa ni imela, ne le zdravnici Franji. Vsem zdravnikom bolničarjem, medicinskemu osebju – da v spominu  Slovencev ostane zavest, kaj je pomenila partizanska saniteta, pomoč, tovarištvo. Sam sem bil med vojno ranjen, dvakrat sem potreboval zdravniško pomoč in obakrat sem jo dobil.

Več preberite v tiskani izdaji!