Miha Grobelnik, predsednik ZZB za vrednote NOB Ljubljana Center na slovesnosti ob 75. obletnici smrti Toneta Tomšiča, pri njegovem spomeniku ob  Osnovni šoli Poljane, 19. maj 2017.

 

Lep in prisrčen majski pozdrav vsem prisotnim, ki ste se zbrali, da skupaj počastimo spomin na 75 let od mučeniške in junaške smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča.

Čast mi je, da v naši sredi pozdravim njegove najbližje sorodnike –  sestro Vero in sina dr. Miho Tomšiča. Prav tako moj pozdrav velja vsem prisotnim, predstavnikom Mestne občine Ljubljana, Četrtne skupnosti Center in Zveze borcev za vrednote NOB.

Mesec maj je mesec cvetja, mesec veselja, mesec radosti. A maj je v letih 1941 – 45 zasenčila okupacija in jih žal nadomestila s krutostjo, krvjo, trpljenjem, solzami, objokovanjem. Na srečo pa tudi s srdom, z odporom do okupatorja ter z neuklonljivo voljo in željo do svobode. Žal pa so bile za vse to potrebne številne žrtve svobodomiselnih ljudi – ilegalcev, borcev, talcev, taboriščnikov, izgnancev.

Zato se danes spominjamo žalostnega 21. maja 1942, ko je ob pomoči domačih ovaduhov in pod streli italijanskega okupatorja v Gramozni jami končal življenje eden od vodilnih oseb uporne OF, narodni heroj Tone Tomšič z ilegalnim imenom Gašper.

Njegova družina je izhajala iz vasi Bač pri Knežaku, živeli pa so v Trstu. Kmalu po 1. svetovni vojni se je družina  Mihaela in Ivanke Tomšič  preselila in je od takrat živela v Ljubljani. Tone Tomšič je osnovnošolsko in gimnazijsko znanje  pridobil v Ljubljani in na Ptuju. Po opravljeni  maturi leta 1930, je pričel s študijem prava v Ljubljani in Zagrebu. Zaradi svojega svobodomiselnega in naprednega političnega prepričanja je leta 1928 postal član SKOJa,  kasneje pa tudi član vodstva KPS. Ker je bil zaradi svojega političnega delovanja večkrat zaprt, je moral že pred začetkom druge svetovne vojne v ilegalo. Po okupaciji je postal organizacijski sekretar CK KPS. S svojimi aktivisti je bil med drugim zadolžen tudi za postavitev mreže OF v Trstu. Te in druge aktivnosti je preprečila njegova aretacija.  Decembra 1941 ga je skupaj z ženo Vido Tomšič, aktivistko v ilegali, tudi nosilko naziva narodni heroj, aretirala italijanska policija. Zasliševali in mučili so ga okupacijski organi; v begunjskih zaporih nemški, v ljubljanskih zaporih pa italijanski. Pred italijanskim vojnim-vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen na smrt in 21. maja 1942 ustreljen v Gramozni jami v Ljubljani.  Tone Tomšič je bil za narodnega heroja  proglašen 25. oktobra 1943,  pokopan je v grobnici narodnih herojev v Ljubljani.

Že dva meseca po njegovi junaški smrti  je bila po njem imenovana na novo ustanovljena 1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«, kasneje vključena v legendarno XIV. Divizijo.

V mesecu, ki ga živimo, je pred 72 leti prišla svoboda. Vendar to ni prava prispodoba – svobodo so si domoljubni, pošteno misleči in borbeni Slovenci in Slovenke PRIBORILI. Priborili z vsemi ostalimi, ki so sodelovali v borbi proti nacifašističnim zavojevalcem in domačim izdajalcem. Sledila je izgradnja porušene domovine; delovne brigade, nove tovarne, šole, bolnice, izgradnja ljudske oblasti, vse to je bilo v nezadržnem naletu.  In izplačalo se je. Kmalu smo postali omembe vreden del jugoslovanskega politično-gospodarskega mozaika.

Toda spremembe tako v svetu kot pri nas, so nas postavile pred novo preizkušnjo. Odločitev, ki smo jo tako soglasno sprejeli pred 25. leti je bila gotovo tista prava. Vendar vse bolj lahko ugotavljamo da čas, ki ga naša država živi NI tisti, ki smo ga želeli živeti, tisti za katerega so tisoči padli v borbi, umrli v taboriščih in ne nazadnje tisti, ki so bili žrtve 10 dnevne osamosvojitvene vojne.

Tovarišice in tovariši kaj nam je storiti? Dediščina OF je velika, iz nje lahko ogromno izčrpamo. Ni nam potrebno prijeti za orožje temveč obuditi tovarištvo, solidarnost, poštenost in razumevanje drugačnosti. Vse to je bilo vodilo OF. Brez teh vrednot tudi zmage ne bi mogli priboriti. Teh vrednot nam manjka danes. Narod s temi vrednotami ne more biti podvržen politikantskim manipulacijam. Narod s temi vrednotami se je sposoben boriti za človeka vredno življenje.

Svečanost kot je današnja naj torej pripomore k temu, da obudimo te vrednote in jih prenesemo na mlade in mlajše ter se za te ideale borimo.

Naj  zaključim – slava narodnemu heroju Tonetu Tomšiču, slava vsem padlim in umrlim za svobodno Slovenijo. Potrudimo se, da »…oblast in z njo čast spet naša bosta last.«

Smrt fašizmu – svoboda vsem narodom!