Franc Škufca, župan Občine Žužemberk na slovesnosti ob odkritju spominske plošče ameriškim letalcem bombnika B-17 »Je Reviens«, Gradenc pri Žužemberku, 11. marec 2017

 

Spoštovani, vesel sem, da vas lahko pozdravim na današnji dan, ko se spominjamo dogodkov med drugo svetovno vojno, ki so za vselej zaznamovali našo skupno zgodovino.

V imenu Občine Žužemberk in v svojem imenu iskreno pozdravljam, slavnostno govornico ministrico za obrambo RS gospo Andrejo Katič, veleposlanika Združenih držav Amerike v Sloveniji, njegovo ekscelenco, gospoda Brenta Hartleya s sodelavci, namestnika generalne sekretarke urada predsednika RS mag. Uroša Kreka, veleposlanika Slovenije pri Natu, gospoda Jelka Kacina, vojaškega atašeja ZDA podpolkovnika Krist-a g. Thodoropoulosa, poslance DZ RS, župane in podžupane sosednjih občin, člane občinskega sveta Občine Žužemberk, predstavnike SV, veteranskih organizacij, predstavnike RKC, prebivalce Gradenca, vse občane občine Žužemberk in vse obiskovalce današnje prireditve.

Danes smo se zbrali v vasi Gradenc v Občini Žužemberk, na mestu, kjer sta se 9. marca 1945, usodi dveh narodov za vedno povezali. Na prvi pogled tragičen dogodek, ko se je tu med košenicami zrušilo letalo ameriškega letalstva B-17, tik pred koncem druge svetovne vojne, po drugi strani pa vesel, saj je preživelo vseh deset članov posadke, vključno s pilotom Edwardom F. Loganom. Prav poseben pozdrav ob tej priložnosti pošiljam pilotu, ki je s svojo prisebnostjo uspel rešiti celotno posadko in ki je še vedno z nami, vendar se zaradi častitljive starosti prireditve žal ni mogel udeležiti.

Obeležje, ki se ga danes spominjamo ni le pomnik na pretekle dogodke, ampak je tudi opomnik, da se strahote vojne ne bi nikoli ponovile. Zgodovina nas je naučila, da se lahko stvari kaj hitro ponovijo, kot je bil primer druge svetovne vojne, ki se je začela le dobrih dvajset let po zaključku prve svetovne vojne in še vedno velja za največji krvavi spopad v človeški zgodovini, kjer je življenje izgubilo čez 60 milijonov ljudi.

Hude preizkušnje med drugo svetovno vojno so doživeli tudi prebivalci Suhe krajine, kot opomnik nedaleč stran  na Cviblju nad Žužemberkom, stoji največja partizanska grobnica in grobnica tujih armad v Sloveniji,  na drugi strani pa so spomeniki padlim domobrancem in ravno zato se moramo vsak dan truditi, da preprečimo sovraštvo in delitve, ki so nas nekdaj razdvajale. Kljub temu, da se nekateri trudijo in si želijo, da bi do delitev ponovno prišlo, ne smemo dopustiti, da bi jim uspelo. Želim si, da bi tudi ta slovesnost prispevala k sožitju, sodelovanju med narodi in miru, ki ga moramo ohraniti za naše bodoče rodove.

Slovenski narod je bil skoraj vse od naselitve, pod okriljem in v senci večjih in močnejših narodov, vendar smo preživeli kljub prebivanju na ozemlju, ki je bilo vselej tarča mnogih interesov in ozemeljskih teženj, za to se lahko zahvalimo narodno zavednim in srčnim posameznikom. Tudi tistim srčnim posameznikom-partizanom in vaščanom, ki so v začetku marca, pred 72 leti, pomagali ameriškim letalcem, da so se preko osvobojenega ozemlja v Beli krajini, varno vrnili v svojo bazo v Italiji.

Ameriški in slovenski narod, pa nista povezana le preko zavezništva v drugi svetovni vojni, povezuje nas tudi prva dama Združenih držav Amerike, Melanija, ki prihaja iz Slovenije.

Na koncu bi se rad še enkrat zahvalil vsem gostom, ki ste nas počastili z vašim obiskom na današnji slovesnosti, poleg tega pa se prav lepo zahvaljujem prebivalcem vasi Gradenc in drugim organizatorjem, brez katerih ne bi bilo mogoče izpeljati te prireditve.