Govor Aljaža Verhovnika, generalnega sekretarja ZZB NOB Slovenije na slovesnosti ob otvoritvi obnovljenega spomenika NOB v spomin padlim članom Sokola v Celju, 24. oktobra 2018.

Spoštovani!

Danes smo priča lepemu in spoštovanja vrednemu dogodku, saj se spominjamo dvanajstih mladeničev, tedanjih članov telovadnega društva Sokol, ki so aktivno sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. To so bili ljudje, ki so gradili slovensko domovino. Ljudje, ki niso omahovali, ko so slišali klic domovine, temveč so z vso vnemo in predanostjo storili največ kar so lahko za svojo domovino, svoj narod. Uprli so se zverinski sili okupatorja, s ciljem priboriti si svobodo.

Svoboda nam je danes vse preveč samoumevna. Vendar temu vedno ni bilo tako. V času 2. svetovne vojne na slovenskem, je bil naš narod obsojen na smrt. Razlog je bila naša rasa, katero je okupator obsodil na iztrebljanje, saj je menil, da smo manj vredna rasa. Takoimenovani raznarodovalni ukrepi so hudo prizadeli naš narod. Mnogim otrokom je okupator odtrgal starše, jim uničil otroštvo. Mnogi fantje so morali v partizane, drugi so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko.

Ob vse bolj pogostem sprenevedanju zgodovinske utemeljitve slovenske države, moramo v Zvezi borcev vedno znova ponavljati vsem dobro poznana zgodovinska dejstva. Leta 1941 je prišlo do napada Sil osi na Kraljevino Jugoslavijo. Država je hitro kapitulirala, okupatorji pa so si zasedeno ozemlje razdelili v cone. Odgovor na to se je zgodil 27. aprila 1941, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Organizacija naprednih sil, se je kot pluralistična, uprla eni najmočnejših velesil tedanjega sveta. Ni delovala zgolj kot vojska, ampak kot sistem države v državi. Njeno osnovno vodilo so bile temeljne točke OF – z osrednjim namenom osvoboditi slovenski narod izpod krempljev okupatorjev.

Zveza borcev se vse od osamosvojitve Slovenije dalje sooča z zgodovinsko neutemeljenimi in žaljivimi napadi na organizacijo in njene člane ter tudi vrednote, katere zastopamo v širši družbi. Da je situacija z javnim vrednotenjem narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji še bolj žalostna, smo v Zvezi borcev zadnje čase priča vse bolj agresivnim skrunitvam spomenikov in znamenj iz obdobja NOB, celo širjenju sovražnega govora.

Širša slovenska javnost je bila v zadnjem obdobju večkrat pretresena zaradi vse večjega pojava skrunitve spomenikov NOB. Jelenov žleb, Baza 20 sta le šolska primera oskrunitve. Zato je nujno izvesti sistematične ukrepe zaščite dediščine plošč in spomenikov iz obdobja NOB. Po podatkih Ministrstva za kulturo je v register nepremične kulturne dediščine vpisanih 2.692 spominskih objektov in krajev, povezanih z obdobjem druge svetovne vojne. 751 jih je razglašenih za kulturni spomenik lokalnega pomena in 21 za kulturni spomenik državnega pomena. Vendar to niso vsi slovenski spomeniki, ki so posvečeni NOB-ju. Po naših podatkih je v Sloveniji okoli 5.200 spomenikov in spominskih znamenj iz časa NOB-ja. Ti predstavljajo velik zalogaj za vzdrževanje in nimajo urejene sistemske zakonske zaščite.

Za sprotno čiščenje spomenikov in spominskih znamenj skrbijo krajevne organizacije Zveze borcev, marsikje tudi v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi ali društvi (kot v tem primeru tukaj). Za obnovo skrbijo večinoma občine, prav tako pa tudi krajevne organizacije iz Združenja borcev, večkrat celo s prostovoljnim delom, z zbiranjem denarnih prispevkov pri članih in drugih državljanih in z donacijami gospodarskih in drugih organizacij. Izjemoma za obnovo poskrbi tudi država.

V takšnih okoliščinah borčevska organizacija praznuje 70 let prehojene poti. Izpostavimo lahko pomembne dosežke in ocenimo, da je bila Zveza borcev vključena v vse odločilne procese konstituiranja in razvoja slovenske države. Začenši z osvobajanjem domovine 1941-1945, z uporom Stalinu leta 1948, s pobudo za ustanovitev Teritorialne obrambe leta 1968 ter z aktivno podporo osamosvojitvenim procesom Slovenije. V zadnjem obdobju pa je Zveza borcev državotvorno podprla tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo.

Preteklo delo Zveze borcev ni bilo enostavno. Ta organizacija je nastala v sistemu, ki jo je tako rekoč ustvaril. Ob družbeno-političnih spremembah leta 1991, pa je naša organizacija pod nenehnim pritiskom in grožnjami po uničenju. Vendar naše delo je častno in ponosni smo na doprinos borcev, ki so leta 1948 ustanovili to organizacijo. Zato ne bomo klonili. To nam dokazujejo zgodovinska dejstva, kako se je morala Zveza borcev vseskozi prilagajati aktualnim razmeram in celo še več, Zveza borcev je bila tista, ki je aktivno kreirala politični vsakdanjik ter se zavzemala za družbeno blaginjo.

Spoštovani!

V imenu Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije vam izrekam zahvalo za negovanje spomina, tradicije in vrednot NOB, hkrati pa posebno zahvalo za obnovitev spominskega obeležja. Tovariši Riko, Slavko, Viljem, Alojzij, Tone, Karel, Maks, Nikica, Milan, Ivan in Jernej morajo ostati v večnem spominu kot junaki, ki so gradili temelje naše domovine. Ne pozabimo, da svoboda ni samoumevna, zato ohranjajmo spomin na NOB, kot opomin naši generaciji in bodočim rodovom, da želimo živeti v miru in da je domovino potrebno vedno braniti.

Ob tem pa nikoli ne pozabimo, da so partizani osvobodili domovino!